Kosovski portal Kossev.info, ki povzema poročanje albanskega portala albanianpost.com v albanščini, izpostavlja, da Zahod pričakuje podpis sporazuma na podlagi predloga EU, ki je »minimalno ambiciozen«, in da bo v primeru blokad in zavlačevanja zelo rigorozen. Zato bodo na prihodnjem sestanku strani seznanili z »resnimi posledicami, če bosta dogovor zavrnili« in bodo brez oklevanja začeli uporabljati »palico«.
Če strani sporazuma ne bosta podpisali, bo to pomenilo »ustavitev procesa integracije in potencialni preobrat odnosa z EU«, piše v dokumentu na šestih straneh. Kosovo v tem primeru ne more več pričakovati, da bo »uživalo absolutno zaščito Zahoda, ki je vitalnega pomena za njegov obstoj«, Srbija »pa ne bo več mogla uživati v finančnih, gospodarskih in političnih prednostih že sklenjenih sporazumov«. Pričakujejo tudi določitev datuma podpisa sporazuma. Če bosta strani oklevali, bodo pripravili evropsko konferenco, ki bo zadnji poskus, da ju prepričajo. Napovedali so tudi vzpostavitev mehanizma za spremljanje uresničevanja sporazuma.
Zahod ne bo pristal na zavlačevanje
V non-paperju tudi piše, da sta uresničevanje že dogovorjenega in nov evropski predlog ločena, a vzporedna procesa, zato Zahod ne pristaja na zavlačevanje z zahtevami po predhodni vzpostavitvi skupnosti srbskih občin, kot zahteva Srbija, ali zagotovil, da bo Kosovo priznalo pet članic EU, ki ga ne priznavajo, kot pričakuje Priština.
Vzpostavitev skupnosti srbskih občin ob tem izpostavlja kot obveznost Prištine v skladu s sporazumom iz leta 2013. Kosovu sicer ni treba vzpostaviti te skupnosti in se lahko v celoti umakne iz sporazuma iz leta 2013, a mora v tem primeru nositi posledice »izničenja vseh dosedanjih dosežkov, kot so svoboda gibanja, integracija severa države idr.,« izpostavljajo. Dodajajo še, da predlog EU »postavlja tempo za končni pravno zavezujoči sporazum po letu 2030« po vzoru dogovora med Francijo in Nemčijo, in da je torej cilj tretji sporazum o vzajemnem priznanju.
V primeru podpisa osnovnega sporazuma pa non-paper navaja tudi koristi. V središču sporazuma ni srbsko priznanje Kosova, kot želi Kurti, bi pa bil prvi mednarodno priznan dokument, v katerem bi Srbija sprejela »da sta Kosovo in Srbija dve ločeni pravno-politični realnosti, za kateri veljajo načela upravljanja v skladu z mednarodnim pravom«. Srbija bi prav tako priznala, da si »ne more lastiti pravice zastopati ali delovati v imenu Kosova«, med koristmi še navaja dokument. EU je predlog oblastem v Prištini in Beogradu predstavila konec minulega leta in se zavzema, da bi ga strani sprejeli do pomladi.
