V tretjem četrtletju se je gospodarstvo tako območja evra kot celotne EU v četrtletni primerjavi okrepilo za 0,3 odstotka, v medletni primerjavi pa za 2,3 oz. 2,5 odstotka, je danes objavil evropski statistični urad Eurostat, ki pri izračunih upošteva vpliv koledarja. V letu 2021 so imele tako evrske države kot države EU v povprečju 5,3-odstotno gospodarsko rast.
Med državami, za katere so podatki že na voljo, se je bruto domači proizvod (BDP) v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s predhodnim četrtletjem najbolj povečal v Latviji (+0,03 odstotka) ter Španiji in na Portugalskem (v obeh +0,2 odstotka). Največji upad so imeli na drugi strani v Litvi (-1,7 odstotka), Avstriji (-0,7 odstotka) in na Švedskem (-0,6 odstotka).
Na medletni ravni je med vsemi državami, za katere je Eurostat že imel podatke, daleč največji skok BDP uspel Irski (+15,7 odstotka), padec pa sta imeli le dve državi, in sicer Švedska (-0,6 odstotka) in Litva (-0,4 odstotka).
Današnja Eurostatova objava še ne vključuje podatkov za Slovenijo. Podatke o rasti BDP v zadnjem letošnjem četrtletju bo državni statistični urad po napovedih objavil sredi februarja.
V največjih evropskih gospodarstvih je lani BDP porasel
Ko gre za velika evrska gospodarstva, so evropski statistiki danes potrdili izračune nemških kolegov, objavljene v ponedeljek, ki kažejo, da se je nemški BDP v zadnjem četrtletju lani na ravni četrtletja skrčil za 0,2 odstotka. Na letni ravni je po podatkih Eurostata napredoval za 1,1 odstotka. V celotnem lanskem letu je bila gospodarska rast Nemčije po po podatkih iz Berlina 1,8-odstotna.
Francosko gospodarstvo, drugo največje v območju evra, je medtem v zadnjem trimesečju 2022 glede na tretje trimesečje napredovalo za 0,1 odstotka, čeprav se je pričakovalo padec za 0,2 odstotka, glede na zadnje četrtletje 2021 pa je poraslo za 0,5 odstotka. Danes objavljeni podatki francoskega statističnega urada Insee so dodatno pokazali, da se je francosko gospodarstvo lani okrepilo za 2,6 odstotka, potem ko je v 2021 zabeležilo 6,8-odstotno rast. Lanska krepitev BDP je rahlo višja od napovedi.
Se je pa v zadnjem četrtletju lani po izračunih evropskih statistikov BDP skrčil v Italiji. Na ravni trimesečja je nazadoval za 0,1 odstotka. Na medletni ravni se je medtem okrepil za 1,7 odstotka. Italijanski statistični urad Istat je danes objavil, da je četrtletno krčenje posledica visoke inflacije in energetske krize, ki ju je povzročila vojna v Ukrajini. Do krčenja je prišlo po sedmih zaporednih četrtletjih rasti, so izpostavili. Navedli so še, da je imela Italija v celotnem lanskem letu 3,9-odstotno gospodarsko rast, s čimer je za 0,2 odstotne točke presegla napovedi analitikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Španci so medtem zadnje tri mesece lanskega leta v četrtletni primerjavi sklenili z 0,2-odstotno rastjo, v medletni primerjavi pa so imeli 2,7-odstotno rast BDP, je razvidno iz podatkov Eurostata.
IMF nekoliko izboljšal obete za letošnjo svetovno gospodarsko rast
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem dopolnjenem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih (WEO) izboljšal napoved za letošnjo svetovno gospodarsko rast, in sicer glede na zadnje redno poročilo jeseni lani za 0,2 odstotne točke na 2,9 odstotka. Leta 2022 je bila rast po ocenah IMF 3,4-odstotna.
IMF napoveduje, da se bo rast v letu 2024 okrepila na 3,1 odstotka. Povprečna svetovna gospodarska rast v obdobju med letoma 2000 in 2019 je bila 3,8-odstotna. Kot v dopolnjenem poročilu, objavljenem na spletni strani sklada, ugotavlja IMF, naraščanje obrestnih mer zaradi boja proti inflaciji in nadaljevanje ruske vojne v Ukrajini zavirata hitrejšo rast.
Nadaljevanje pandemije covida-19 na Kitajskem je zatrlo rast v lanskem letu, vendar pa sedaj po ponovnem odpiranju kitajskega gospodarstva prihaja do okrevanja, ki je hitrejše od pričakovanj. Svetovna inflacija naj bi letos z 8,8 odstotka v letu 2022 padla na 6,6 odstotka in potem v letu 2024 na 4,3 odstotka. Pred pandemijo je bila letna inflacija v letih od 2017 do leta 2019 povprečno 3,5-odstotna.
IMF pričakuje padec cen nafte in surovin
Tveganja za svetovno rast se nadaljujejo, vendar pa so se od oktobra 2022 malce zmanjšala, zaradi česar lahko pride do hitrejšega padanja inflacije in hitrejše rasti povpraševanja. Vendar pa se lahko na Kitajskem spet vse obrne zaradi pandemije, razmere lahko poslabša Rusija, višje obresti pa lahko poslabšajo bremena dolgov. IMF pričakuje, da bodo cene nafte letos v primerjavi z lanskim letom padle za 16 odstotkov, cene surovin na splošno brez goriv pa za 6,3 odstotka.
Za razvita gospodarstva IMF pričakuje, da bo letos rast z za lani ocenjenih 2,7 odstotka padla na 1,2 odstotka, leta 2024 pa naj bi se dvignila na 1,4 odstotka. Kar 90 odstotkov razvitih držav naj bi letos doživelo nazadovanje rasti, ocenjuje IMF.
V ZDA naj bi rast letos padla z lanskih dveh odstotkov na 1,4 odstotka, leta 2024 pa na odstotek. Recesije za največje svetovno gospodarstvo IMF torej ne pričakuje. Območje z evrom naj bi letos zabeležilo 0,7-odstotno gospodarsko rast, leta 2024 pa 1,6-odstotno. Podatek za letošnje leto je za 0,2 odstotne točke boljši, kot je znašala prejšnja napoved, k čemur so med drugim prispevale nižje cene energentov. Nemška gospodarska rast naj bi se letos upočasnila na 0,1 odstotka, prihodnje leto pa naj bi znašala 1,4 odstotka.
Za Japonsko IMF letos pričakuje 1,8-odstotno gospodarsko rast, nakar naj bi se ta leta 2024 upočasnila na 0,9 odstotka, ker bo manjši učinek stimulacijskih ukrepov vlade. Za tako imenovane nastajajoče trge in države v razvoju IMF za letos napoveduje štiriodstotno rast, kar je 0,3 odstotne točke bolje kot v prejšnji napovedi. Za leto 2024 se obeta 4,2-odstotna rast, kar je 0,1 odstotne točke slabše od prejšnje napovedi.
Kitajska gospodarska rast naj bi bila letos 5,2-odstotna, v letu 2024 pa naj bi se upočasnila na 4,5 odstotka. Za lani je kitajska rast ocenjena na tri odstotke, kar je prvič v več kot štirih desetletjih, da je kitajska rast pod svetovnim povprečjem. Indijska rast naj bi se z lanskih 6,8 odstotka letos skrčila na 6,1 odstotka, leta 2024 pa naj bi se vrnila na 6,8 odstotka.
Rusko krčenje gospodarstva naj lani ne bi bilo 3,4-odstotno, kot je sprva pričakoval IMF, ampak je bil padec BDP 2,2-odstoten. V letošnjem letu naj bi Rusija beležila 0,3-odstotno, v letu 2024 pa 2,1-odstotno rast. IMF Latinski Ameriki in Karibom za letos napoveduje 1,8-odstotno rast, Bližnjemu vzhodu in Srednji Aziji 3,2-odstotno rast, Podsaharski Afriki pa 3,8-odstotno.
