Slovensko kmetijstvo nima sreče s svojimi ministricami in ministri; nikdar je ni imelo. Seveda obstajajo kraji, kjer so kmetijske ministrice še večje blamaže od naše in kjer seznami preteklih ministrov prav tako kot pri nas žalostno vijugajo med oportunizmom in nastopaštvom. A glede na to, kako podeželska je naša dežela, kako majhna, kako zelena in kako blatna je, bi vendarle pričakovali, da nas bo v ministrskih prostorih slej ko prej doletela oseba, vredna svoje titule. Ni dovolj, da ta oseba slovensko kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano razume v vsej njihovi raznolikosti in potencialnosti, da pozna osrednje zaslužkarje in prodance, lukarje, logarje in grobarje, pač pa je nujno tudi, da zna svoje področje razlagati kolegicam in kolegom z drugih področij, da se zmore suvereno pogovarjati s poslankami in novinarji, aktivisti in kmeticami, inšpektoricami in trgovci v delikatesi; skratka; da oseba ve, kaj govori, a da govoriti tudi zna. In da se ji ljubi.
Nataša Kramberger (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Kmetijstvo je panoga, ki jo njeni osrednji gradniki, kmetice in kmeti, najraje oglašujejo z mantro o tem, kako morajo v eni osebi obvladati vsaj dvajset poklicev, č...
Celoten članek je dostopen naročnikom tiskanega ali digitalnega Dnevnika. Pridružite se in uživajte v branju.