Premier Robert Golob je sicer v preteklem tednu dejal, da bodo vse koalicijske stranke za ustavno presojo prispevale po tretjino poslanskih podpisov. S tem naj bi želeli po Golobovih besedah ponovno dati jasno sporočilo, da »so kot koalicija enotni, čeprav mogoče včasih tako ne izgleda«. Iz vrst Socialnih demokratov pa so tedaj prišla sporočila, da njihovi poslanci podpisov ne nameravajo prispevati.
V Gibanju Svoboda kljub temu vztrajajo, da se bodo držali dogovora s koalicijsko Levico, ki je na glasovanju minuli teden zakon podprla.
DZ je novelo zakona o finančni upravi sprejel sredi decembra, takrat le z glasovi poslancev Svobode. Zaradi določbe o možnosti uporabe sredstev za tajno sledenje zgolj na podlagi odločitve predstojnika finančne uprave in brez zunanjega nadzora je državni svet nato nanjo izglasoval odložilni veto. Pri ponovnem odločanju v DZ minuli teden pa so potrebnih 46 glasov za ponovno potrditev zakona poleg poslancev Svobode prispevali še v Levici. Kot so ob tem pojasnili, so se dogovorili, da bodo sporni člen skupaj poslali v ustavno presojo.
Zahtevo za ustavno presojo je sicer medtem v četrtek napovedal tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je ob tem v sporočilu za javnost o omenjenem spornem členu zakona med drugim zapisal, da »gre za poseg v zasebnost, ki je ustavno zajamčena človekova pravica«.
Za SD je tako »zgodba zaključena«, so danes pojasnili za STA. Z namero Svobode, da vztraja pri pripravi predloga ustavne presoje, niso seznanjeni, so navedli za STA. Če bodo na mizo vendarle dobili tak predlog, pa bodo v vodstvu stranke opravili pogovor in nato sporočili svojo odločitev, so še navedli.
