Novela določa, da subvencij za stroške energije v letošnjem letu ter za shemi skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo ne bodo več upravičena podjetja, za katera velja regulirana cena elektrike. To je vlada določila s 30. decembra lani sprejeto uredbo o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, po kateri imajo ti subjekti ceno regulirano do 30. junija letos.
Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Matevž Frangež je ob obravnavi predloga v četrtek povedal, da vlada razmišlja o možnosti, da bi to regulacijo podaljšala do konca leta.
V poslanski skupini Svoboda so v četrtek povedali, da razumejo logiko, da se pomoči ne podvajajo, na drugi strani pa da je v določenem delu mogoče pritrditi gospodarstvu, saj da so tudi regulirane cene nad 1,5-kratnikom cen iz 2021, ki je vstopni pogoj za prejemanje pomoči. Pričakujejo, da bodo vlada in ministrstva spremljali situacijo in da v primeru potreb mikro, malih in srednje velikih podjetij po koriščenju ukrepov za ohranitev delovnih mest, preučijo tudi možnost sprememb.
Tudi v SD so izrazili pričakovanje, da bo vlada spremljala razmere in po potrebi predlagala razširitev kroga upravičencev do pomoči.
V SDS in NSi so bili na matičnem odboru DZ neuspešni s predlogom, da bi bili subjekti, ki imajo ceno elektrike regulirano po omenjeni uredbi, še naprej upravičeni do subvencij za skrajšani delovni čas in čakanje na delo. Med drugim so opozorili, da je delovno mesto zelo preprosto ukiniti, za ustvarjanje novega pa so potrebni veliko večji napori, poleg tega naj bi bila določba zaradi retroaktivnosti vprašljiva z vidika skladnosti z ustavo.
Zakon sicer upravičencem omogoča subvencije zaradi visokih cen elektrike, plina in pare, subvencije za skrajšani delovni čas in čakanje na delo ter posojila za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Pri subvencijah zaradi visokih cen energentov je predvideno subvencioniranje dela upravičenih stroškov - ti so določeni kot znesek nad 1,5-kratnikom zvišanja cen glede na leto 2021, pri čemer se pri nekaterih vrstah pomoči upoštevalo 70 odstotkov porabe iz leta 2021. Vloge morajo upravičeni gospodarski subjekti podati prek spletne aplikacije javne agencije Spirit do 28. februarja do 12. ure.
Na voljo so enostavna pomoč (subvencija 50 odstotkov delež upravičenih stroškov, največ dva milijona evrov) ter štiri vrste posebne pomoči: osnovna posebna pomoč (50 odstotkov, do štiri milijone evrov), pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost (40 odstotkov, do 100 milijonov evrov, pogoj padec EBITDA za vsaj 10 odstotkov), pomoč za energetsko intenzivna podjetja (65 odstotkov, do 50 milijonov evrov) in pomoč za posebej izpostavljena energetsko intenzivna podjetja (80 odstotkov, do 150 milijonov evrov). Pri zadnjih dveh je tudi pogoj, da je podjetju EBITDA v letu 2023 brez pomoči upadel za 40 odstotkov in da EBITDA v letu 2023 vključno s pomočjo ne bo presegal 70 odstotkov EBITDA iz leta 2021.
Samo en glas proti zakonu o jamstvu za finančno pomoč EU Ukrajini
DZ je danes z 81 glsovi za in enim proti sprejel zakon o okrepitvi skupnega sklada za rezervacije z jamstvom Slovenije za zagotavljanje izredne makrofinančne pomoči Ukrajini. Slovenija zagotavlja sorazmerni del od 3,66-milijardnega jamstva, v višini do 12,5 milijona evrov, za posojilo EU v skupni višini šest milijard evrov.
EU je že lani sprejela izredno makrofinančno pomoč Ukrajini, katere del je posojilo v višini šest milijard evrov, za katerega se je Evropska komisija zadolžila v višini 3,66 milijardne evrov z izdajo obveznic, države članice pa bodo jamčile za vračilo teh sredstev, če jih Ukrajina ne bi mogla odplačevati.
Z danes sprejetim zakonom Slovenija Evropski komisiji za najeto posojilo zagotavlja sorazmerni del jamstva, in sicer 0,34 odstotka skupnega zneska potrebnih jamstev oz. 12,5 milijona evrov.
Ukrajina je ta sredstva lani že prejela. »Sredstva, prejeta v okviru te pomoči, bodo podpirala najbolj kritične funkcije ukrajinske države, ki se nanašajo na socialne in gospodarske posledice vojne,« je danes v DZ dejala državna sekretarka na ministrstvu za finance Saša Jazbec.
Evropska komisija je z Ukrajino sklenila memorandum o soglasju, v katerem bodo določeni pogoji za pripravo oz. izvajanje politik, finančno načrtovanje in zahteve glede poročanja. Predpogoj za pomoč je podpora in spoštovanje demokratičnih mehanizmov, za zmanjšanje tveganj pri črpanju posojila pa bo sprejetih več ukrepov, ki so opredeljeni v sporazumu, je ob potrditvi predloga zakona na vladi pojasnilo ministrstvo.
Za pomoč Ukrajini v letu 2023, na katero se danes sprejeti zakon ne nanaša, pa je bila sprejeta uredba o ustanovitvi posebnega instrumenta za pomoč Ukrajini v višini 18 milijard evrov. Tudi v tem primeru ne bodo nastopile neposredne finančne obveznosti niti za proračun EU niti za nacionalne proračune držav članic.
Evropska komisija bo namreč sredstva, ki jih je pridobila na finančnih trgih, Ukrajini posredovala v obliki ugodnih posojil. Finančne obveznosti bodo nastale v primeru, da Ukrajina ne bo zagotovila vračila krite makrofinančne pomoči za pravočasno izpolnitev finančnih obveznosti. V tem primeru bodo države članice morale vplačati v proračun EU svoj sorazmerni delež v bruto nacionalnem dohodku.
Sprejet interventni zakon za zagotovitev večje letalske povezljivosti
DZ je danes s 57 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki predvideva dodelitev subvencij prevoznikom za vzpostavitev dodatnih linij iz Slovenije. Pomoč mora odobriti še Evropska komisija, prav tako še ni znano, katere povezave bo država spodbujala.
Slovenija je na dnu lestvice evropskih držav po okrevanju letalskega potniškega prometa. Povezav z ljubljanskega letališča je precej manj kot pred propadom domačega letalskega prevoznika Adria Airways in pred epidemijo. Avgusta lani je bilo 42 odstotkov manj letov kot avgusta leta 2019, so opozarjali med četrtkovo obravnavo predloga v DZ.
Zakon predvideva subvencioniranje 50 odstotkov letaliških pristojbin prevoznikom, ki bodo vzpostavili povezave, ki jih bo določila država, v treh letih v skupni vrednosti 5,6 milijona evrov letno. Kot je dejal državni sekretar Matevž Frangež, želijo povečati letalsko povezljivost s tistimi destinacijami, ki so za slovenske ljudi, državo ter turizem in gospodarstvo posebej pomembne.
Katere linije bodo subvencionirane, bosta glede na zakon ministrstvi za infrastrukturo in gospodarstvo še opredelili. Kot pravi Frangež, je bil cilj, da Slovenijo bolje povežejo s ključnimi destinacijami in da lahko Slovenci nato vsaj v drugem koraku dosežejo tudi najpomembnejša svetovna letališča.
DZ za zaščito prijaviteljev kršitev
Z 52 glasovi za in 23 proti je DZ sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo prijaviteljev kršitev pri predpisih, in sicer v delovnem okolju tako v javnem kot zasebnem sektorju. V slovenski pravni red se z njim prenaša evropska direktiva o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava EU. Rok za prenos je sicer potekel že decembra 2020, tako da je Slovenija zaradi zamude prejela opomin.
Vsebina zakona je po pojasnilu vlade zasnovana širše od zahtev evropske direktive. Nanaša se namreč tudi na prijavo kršitev vseh drugih predpisov, ki veljajo pri nas, ne le predpisov EU. Uporabljal se bo tudi za anonimne prijave, hkrati pa je od evropske direktive bolj ambiciozen, saj ima širši nabor zaščitnih ukrepov.
Družba po mnenju vlade potrebuje prijavitelje, zato jih je treba ustrezno zaščititi. Vsaka država mora imeti prijavitelje, ki z zaznavo nepravilnosti predstavljajo pomemben del tega sistema. Z zakonom se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve in zaščite prijavitelja.
Prvi del zakona določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi. Gre za več kot 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti.
Drugi del pa določa prepoved povračilnih ukrepov in ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo imeli zaščito pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščito v primeru povračilnih ukrepov.
Nova ureditev po navedbah vlade prinaša tudi druge novosti. Komisija za preprečevanje korupcije bo nadgradila svoje dozdajšnje izkušnje pri delu s prijavitelji, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.
Sprejeta novela kazenskega zakonika
DZ je z 52 glasovi za in 30 proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Zakonik usklajuje z evropskimi direktivami med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kjer prinaša strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem.
Po noveli se uradna oseba ali javni uslužbenec, ki kaznivo dejanje trgovine z ljudmi stori pri opravljanju svojih dolžnosti, kaznuje z zaporom od treh do 15 let in denarno kaznijo. Novela določa tudi, da se kot obteževalna okoliščina upošteva, če je bil nagib za storitev kaznivega dejanja narodnostna pripadnost oškodovanca, njegovo politično ali drugo prepričanje, spol ali katera koli druga osebna okoliščina. Posledice kaznivega dejanja, storjenega na podlagi osebnih okoliščin žrtve, sežejo širše od konkretne žrtve, saj storitev kaznivega dejanja s takim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti, so zapisali na ministrstvu za pravosodje.
Nadalje je kot kaznivo opredeljeno dejanje tistega, ki zagotovi ali zbere denar ali premoženje z namenom, da ga bo deloma ali v celoti uporabil terorist, teroristična hudodelska združba ali skupina za izvrševanje terorističnih kaznivih dejanj.
Nenazadnje novela med kaznivimi dejanji trgovine z ljudmi omenja tudi izkoriščanje beračenja in suženjstvu podobne prakse. Suženjstvu podobno razmerje obsega denimo dolžniško suženjstvo, tlačanstvo, prodajo ženske za poroko, izročitev ženske drugi osebi za določeno protivrednost, primere, ko ženska po smrti moža pripada drugi osebi, in predajo otroka drugi osebi zaradi izkoriščanja otroka ali njegovega dela.
