Ko odpremo zadnjo konzervo kaviarja, vemo, da je socializma konec in je dokončno zmagal neoliberalizem. Stare zaloge so pošle, inflacija pa požira vse rezerve. Od zaupanja v prihodnost sta od novega leta ostali samo še dve steklenici šampanjca. Res je hudo. Olajšanje, ki je zajelo deželo lansko pomlad, počasi, vendar vztrajno plahni. Zima je stisnila po tem, ko je bilo videti, da je ne bo nikoli več, sonce so ugasnili in nebo je posivelo kot vrečevina. Jadransko morje je ponoči odrezano od srednje Evrope, v Omišu je snežni metež prekinil promet na jadranski magistrali. To so znaki na nebu, ki nam govorijo o skorajšnjem koncu sveta. Obetajo se še hujše reči.
Na vsakem koraku slišimo o reformah in nujnosti družbenih sprememb. Nekaj malodušja je v takšnih okoliščinah na mestu. V teh trenutkih je težko verjeti v demokracij...
