Do zadnje strani: Migracija z (ne)človeškim obrazom
Notranjost zbirke italijansko pišočega švicarskega pesnika Fabiana Alborghettija (1970) je oblikovana tako, da posamezne sklope ločujejo strani, ki so videti, kot bi jih nasprejal s črnim razpršilom, hkrati je na notranji strani platnic v enaki tehniki naslikana tudi senca človeka, ki bi se očitno rad nekam prebil. Takšen vizualni kontekst in konec koncev tudi domiselno oblikovana naslovnica, do polovice prekrita z zavihom, ki ga lahko odrežemo, uporabimo za kazalko ali pa mu namenimo kako drugo življenje, zelo natančno opiše tudi vsebino pričujoče zbirke.
Fabiano Alborghetti: Nasprotna obala
V njej namreč srečujemo okruške zgodb migrantk_ov, begunk_cev, priseljenk_cev, s katerimi je pesnik v letih 2001–2003 preživljal vsakdan in od blizu spremljal, kako...
