Potem ko je vlada v četrtek sprejela sklep o združitvi Muzeja slovenske osamosvojitve (MSO) in Muzeja novejše zgodovine Slovenije (MNZS) v novi Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, je del slovenske politike po pričakovanju znova izrazil nasprotovanje ukinjanju MSO kot samostojne ustanove. Kljub nenehnim pojasnilom ministrice za kulturo Aste Vrečko, da pri tej odločitvi ne gre za nikakršno ukinjanje, temveč za združevanje dveh javnih zavodov v enoten muzej, ki bo strokovno bolj celovito obravnaval obdobje novejše in sodobne zgodovine, vključno z obdobjem osamosvojitve, zagovorniki MSO, ki ga je leta 2021 navkljub kritikam velikega dela strokovne in širše javnosti ter več veteranskih organizacij ustanovila prejšnja vlada, trdno vztrajajo pri njegovi ohranitvi.
Interpelacija že v pripravi
V NSi so tako v ponedeljek že napovedali, da bodo zaradi ukinitve samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve začeli pripravljati interpelacijo zoper ministrico za kulturo. Ocenjujejo namreč, da je bila odločitev o združevanju MSO ter MNZS »korak v napačno smer«, češ da je bila osamosvojitev Slovenije »temeljno dejanje naše državnosti«, ki si v zgodovini ter zavesti naroda »zasluži posebno mesto« in torej tudi temu namenjeno ustanovo. Poslanska skupina NSi sicer sama nima zadostnega števila podpisov za vložitev interpelacije, vendar pa lahko verjetno pričakujejo podporo največje opozicijske stranke SDS.
Včeraj so odločno nasprotovanje združitvi muzejev ponovno izrazili tudi v Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve (ZVSO). Predsednik združenja Lojze Peterle je tako poudaril, da bodo, če se vlada do 10. februarja ne bo odpovedala odločitvi o ukinitvi MSO, začeli izvajati »akcijski načrt v obrambo samostojnega muzeja osamosvojitve in same osamosvojitve«. Podrobno o vsebini tega načrta ni hotel govoriti, dodal je le, da ima »več elementov, ne samo kakšno zborovanje«, več pa bo znano po izteku roka, ki so ga namenili vladi za vnovičen premislek. »V tem združenju je nekaj tisoč ljudi, ki so se tako ali drugače borili za samostojno Slovenijo in jih je ta odločitev vlade zelo prizadela,« je zatrdil Peterle, ki meni, da je bila osamosvojitev »edinstveno dejanje v slovenski zgodovini«, vlada pa jo izrablja za dodatno polarizacijo.
Oster je bil tudi član predsedstva združenja Dimitrij Rupel: »Ministrica si je z napovedjo združitve privoščila več, kot ji pripada in ji je dovoljeno, poigrala se je z državo in samoodločbo slovenskega naroda.« Po njegovem mnenju gre za političen ukrep, s katerim si želi vlada »prevzeti zgodovino«. Jelko Kacin je odločitev vlade označil za »zgodovinsko napako in aroganco« ter dodal, da gre pri združevanju muzejev za »izbris«, medtem ko je član predsedstva združenja Janez Janša med drugim menil, da je vlada »potegnila izdajalsko potezo«, ki bo zamajala temelje slovenske države.
»Razprava bo zanimiva«
»Preseneča me vihrava retorika glede združevanja teh dveh javnih zavodov,« pa je komentirala Asta Vrečko. »Še enkrat ponavljam, da ničesar ne ukinjamo, temveč le združujemo dve javni ustanovi, ki se posvečata istemu časovnemu obdobju, in sicer izključno iz strokovnih razlogov; pri tem vsi programi ostajajo enaki, ohranjamo tudi vsa delovna mesta. Sledimo torej pomislekom, ki jih je stroka podala že ob ustanovitvi MSO – da muzej nima ne lastnih prostorov ne ustreznih pogojev, še celo svoje ustanovne zbirke ne, saj so najpomembnejši artefakti iz obdobja osamosvojitve že v Muzeju novejše zgodovine Slovenije in drugih sorodnih ustanovah po državi, ki jih zbirajo vse od leta 1991.«
Kot je dodala ministrica, lahko razume določene politične pomisleke proti združevanju, »toda takšni pomisleki so bili prisotni tudi ob ustanavljanju MSO«. Napoved interpelacije je ne skrbi. »Lahko se je zgolj veselim, saj bo to priložnost, da ponovno predstavim vse strokovne argumente za združitev. Verjamem, da bo razprava v državnem zboru zanimiva.«
Odvečne polemike
»Z obžalovanjem spremljamo polemike ob združitvi MSO in MNZS, ki ponovno mečejo slabo luč na delovanje muzejev v Sloveniji,« pa so v skupni izjavi v ponedeljek zapisale osrednje stanovske organizacije – Skupnost muzejev Slovenije, Slovensko muzejsko društvo in Mednarodni muzejski svet (ICOM) Slovenija. »Namesto da bi razprava potekala na strokovni ravni in utemeljitvah, smo priča ideološkim diskvalifikacijam in delitvam, paradoksalno prav ob zgodovinskemu dogodku, ki je vse to plebiscitarno presegel.« Muzealci, sicer prepričani, da lahko združitev obeh muzejev prinese pozitivne učinke, so v izjavi med drugim opozorili tudi na kakovost slovenskih muzejskih programov, in to kljub finančni in kadrovski podhranjenosti muzejskih ustanov. »Politiki za boljšo interpretacijo obdobja osamosvojitve zato ni bilo treba ustanavljati novega muzeja, temveč bi morala poskrbeti za izboljšanje infrastrukture obstoječih.«
Včeraj je ločeno zakrožila še nepodpisana izjava, ki naj bi jo sestavili »zaposleni v Muzeju novejše zgodovine Slovenije«, razposlana pa je bila iz uprave te ustanove, ki jo za zdaj še vodi Jože Dežman. V njej anonimni avtor(ji) poudarja(jo), da jih ni »o nameri ukinjanja in združevanja obeh ustanov, strokovnih izhodiščih, smislu ter posledicah združevanja nihče vprašal ali obvestil« in da »način ukinitve muzeja razumejo kot grob in nedopusten poseg v avtonomijo javnega zavoda«.
