Vsekakor je treba pred odhodom v gore preveriti nevarnost snežnih plazov, ki je prisotna ves čas in povsod tam, kjer je sneg. Naj velja, da informacije o tem pridobimo na preverjenih spletnih portalih. Za območje Slovenije sta to vsekakor Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) in spletni portal Crossrisk.
Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne
V zadnjem plazovnem biltenu, ki ga je mogoče najti tudi na spletni strani Arsa, so zapisali, da je nevarnost snežnih plazov nad nadmorsko višino okoli 1600 metrov znatna, tretje stopnje, nižje pa zmerna, druge stopnje. Zmerna nevarnost (druga stopnja) je tudi na območju Idrijsko-Cerkljanskega, Škofjeloškega, Polhograjskega in v višjih predelih Zasavskega hribovja. Tam so predvsem nevarna strma travnata pobočja. V gorah se snežna odeja še naprej kopiči. Zlasti nevarna so pobočja nad gozdno mejo, kjer je veter prenašal sneg in gradil nove snežne nanose. Že z manjšo obremenitvijo lahko sprožite kložast snežni plaz. V stari snežni odeji, ki je zdaj skrita pod debelo snežno odejo novega snega, so zlasti na osojnih pobočjih prisotne plasti, ki lahko na posameznih mestih ob dodatni obremenitvi tudi popustijo. To se lahko zgodi predvsem tam, kjer je novega snega zaradi vpliva vetra manj. Predvsem v grapah in na zelo strmih pobočjih se še lahko pojavljajo posamezni snežni plazovi suhega in nesprijetega snega. Pod nadmorsko višino okoli 1600 metrov so nevarna predvsem strma travnata pobočja. Snežne in plazovne razmere so zelo zahtevne, nevarnost je težko prepoznati. Pri izbiri pobočja se je treba vesti zelo zadržano.
Trenutno je nevarnost snežnih plazov po evropski lestvici tretje stopnje oziroma znatna, torej precejšna. S tem razlogom na Planinski zvezi Slovenije, kjer stanje v gorah ves čas spremljajo in informacije delijo na svoji spletni strani, odsvetujejo obisk gora, dokler se snežna odeja ne stabilizira.
»Glede na tendenco snežne odeje in njene preobrazbe svetujem, da si izberete nižje ležeče predele in se v celoti izognete območjem, kjer je znatna (tretja stopnja) nevarnost snežnih plazov. Neizkušenim posameznikom v celoti svetujem, da se izognejo tudi območjem z zmerno, drugo stopnjo nevarnosti snežnih plazov. Vsi, ki se boste odpravljali v gore, obvezno poskrbite, da boste imeli s seboj plazovni trojček, in se ne odpravljajte v grape ter pobočja, kjer obstaja veliko tveganje za snežni plaz. Snežna odeja bo še nekaj dni po sneženju nestabilna. Ne izpostavljajte otrok nevarnosti,« opozarja strokovni sodelavec PZS Matjaž Šerkezi. Ob tem pa zelo kritično dodaja, da so se na družbenih omrežjih pojavila neprimerna vabila v zasnežene gore v pomanjkljivih oblačilih, kot so kratke hlače ali celo kopalke, kar je zelo neodgovorno dejanje in huda oblika malomarnosti. V primeru nesreče bo organizator nosil težo posledic.
»Tudi ko bo čas ugodnejši za obisk gora, ne smemo pozabiti na popolno zimsko opremo – plazovni trojček, cepin, dereze in čelado. Seveda pa moramo vse pripomočke znati uporabljati. Pogostejšim obiskovalcem gora v zimskem času in navdušenim turnim smučarjem priporočam uporabo nahrbtnika z zračnim balonom, pripomočka, za katerega si želim, da ga ne bi nikoli uporabili,« še pove Šerkezi. Svetuje, da se ne glede na izkušnje udeležite tečajev za varnejše obiskovanje zasneženih gora in plazovnih delavnic v organizaciji Planinske zveze Slovenije, posameznih planinskih društev, Združenja gorskih vodnikov Slovenije in Gorske reševalne zveze Slovenije.