Združene države so v četrtek dosegle zakonsko dovoljeno zgornjo mejo zadolženosti, ki je trenutno določena pri 31.381 milijardah dolarjev. Finančno ministrstvo je zato sporočilo, da bo začelo izvajati »izredne ukrepe«, kar so sicer običajni manevri, ki naj bi preprečili, da bi država prenehala izpolnjevati dolžniške obveznosti. Po ocenah ameriških strokovnjakov lahko ti manevri pomagajo nekje do junija, kar je torej skrajni rok za dogovor med vlado predsednika Joeja Bidna in republikansko večino v predstavniškem domu kongresa o dvigu ali odpravi zakonsko določene zgornje meje javnega dolga, sicer lahko sledijo resne ekonomske posledice.
Finančni trgi so zaenkrat še mirni, navsezadnje zgornjo mejo dolga redno dvigujejo (po poročanju agencije AP so to od 60. let prejšnjega stoletja storili osemdesetkrat). Vendar pa se je s tem dvakrat resno zapletlo, obakrat je bil v Beli hiši demokrat, v predstavniškem domu pa republikanska večina, kot je primer tudi sedaj. Najhuje je bilo leta 2011, ko so se ZDA ob sporu med Belo hišo Baracka Obame in republikansko večino pod vodstvom Johna Boehnerja zelo približale nezmožnosti plačevanja obveznosti in je bonitetna hiša Standard & Poor's celo prvič in kot edina znižala oceno kreditne sposobnosti Združenih držav (in bila zato deležna hudih kritik iz vrst politike).
Dolg znaša 123,6 odstotka BDP
Republikanci od Bele hiše zahtevajo pogovore o zmanjšanju javne porabe. To je napovedal novi predsednik predstavniškega doma Kevin McCarthy. Bela hiša to zavrača in očitno računa, da bodo republikanci sčasoma iz političnih razlogov popustili. Posledice tega, da država ne bi mogla več poravnavati obveznosti, bi bile verjetno hude in bi vodile v paniko finančnih trgov, kar bi oklestilo tudi pokojninske prihranke Američanov in ne bi ostalo brez posledic v že tako nestabilni ekonomiji. Pretekle izkušnje kažejo, da javnost ob finančnih zaostritvah krivdo bolj pripiše kongresu. Toda McCarthy je svojo izvolitev na položaj pred dvema tednoma in po petnajstih krogih mukoma dosegel tudi z dogovorom z najbolj desno frakcijo svoje stranke v predstavniškem domu, ki med drugim zahteva zmanjšanje državne porabe, pa čeprav bo šel velik del denarja za odplačevanje zadolževanja v času prejšnjega republikanskega predsednika Donalda Trumpa. A tudi če bi McCarthyju uspelo prepričati Belo hišo v dogovor v želeni smeri, bi mu gotovo nasprotovali številni demokrati.
O tem, ali je trenutno nakopičeni dolg za ZDA problem, so mnenja različna. Povečal se je znatno, pred desetletjem, denimo, je zgornja meja znašala skoraj polovico manj. Pod Trumpom je prvič presegel sto odstotkov BDP, septembra lani pa je po podatkih podjetja CEIC znašal 123,6 odstotka BDP. Za primerjavo, v območju evra je sredi lanskega četa znašal 94,2 odstotka BDP, šest članic EU pa ima državni dolg višji od sto odstotkov BDP (Belgija, Francija, Španija, Portugalska, Italija in največjega Grčija, kar 183,5 odstotka BDP). Dolg Japonske, denimo, ki je sicer največja ameriška upnica, znaša približno 266 odstotkov BDP. Po drugi strani ameriški opazovalci menijo, da je trenutno precej večja nevarnost od rasti dolga ta, da se ne bi dogovorili o dvigu njegove zgornje meje.
