Po zadnji tekmi novoletne turneje v Bischofshonu, kjer ste končali na sedmem mestu, ste bila nasmejani. Kakšne volje ste po tekmah v Zakopanah, kjer ste bili četrti z ekipo in 17. med posamezniki?
Tudi po Zakopanah je v redu. Ne bom rekel, da so bili skoki vrhunski, vendar glede na vremenske razmere sem pričakoval, da se lahko zgodi marsikaj. Tako sem šel v tekmo, uvrstitev pa je bila povprečna.
Po nastopu v Zakopanah ste dejali, da sta bila vaša skoka boljša na ekipni tekmi kot med posamezniki v vetrovni loteriji.
V soboto mi je šlo bolje od nog, saj sem se bolje znašel na skakalnici. Zakaj, je uganka. Če bi vedel, bi bil tudi v nedeljo boljši. V Zakopanah imam že trend, da je prvi dan dober, drugi dan najboljši in tretji dan najslabši.
Ste pri sebi začutili, da lahko znova uvrščate med najboljših deset?
Možno je. Tam sem lahko zelo hitro. Po drugi strani pa sem lahko tudi hitro zelo daleč stran. Moram biti umirjen in imeti v glavi predstavo iz Bischofshofna.
Ali ste kaj bolj pomirjeni po tekmah v Bischofshofnu in Zakopanah, kot ste bili sredi novoletne turneje?
Da. Predvsem sem miren, ker točno vem, kaj moram delati. Zdaj ni tako, da imam po prihodu na prizorišče tri do štiri možnosti za izvedbo skoka in moram vse predelati, da spoznam, kaj deluje najboljše. Če sem v takšnem položaju, je prej konec vikenda, kot najdem rešitev. Od Garmisch-Partenkirchna, za katerega upam, da je bil dno, sem se uspel malo umiriti in začel delati iz temeljev.
Vaš pogled na razmerja v svetovnem vrhu, kjer so zdaj štirje skakalci. Kubackemu, Granerudu in Lanišku se je pridružil Kraft.
Ostalih 46 se muči na tekmi, da bi skočili med njih, pa ne uspemo. Do razlike prihaja zaradi zagona, samozavesti in umirjenosti, ki so jih dobili z dobrimi rezultati in gredo naprej.
Do vrhunca sezone, svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju v Planici med 21. februarjem in 5. marcem, je še mesec dni. Vi ste specialist za pomembne tekme. Koliko se lahko v tem času spremenijo razmerja sil?
Počakajmo, bomo videli. Vedno je isto. Prvih pet v svetovnem pokalu je med favoriti za kolajne. Vsak skakalec pa ima lahko odličen dan in dober veter.
Ali imate kot kapetan slovenske reprezentance veliko dela?
Ne, ker nihče ne povzroča problemov. Glede na to, da je reprezentanca dokaj močna, je lepo biti kapetan. Manjka le to, da bi bil ob Lanišku na vsaki tekmi vsaj še en tekmovalec uvrščen med petim in desetim mestom. Zelo lepo je spremljati Laniška, ki se na vsaki tekmi bori za stopničke.
Kako ste videli padec brata Domna v Zakopanah?
Malo sem se spomnil svojih padcev. Ko je na tekmi končno naredil resnično dober skok, je padel, tako kot sem jaz v Engelbergu in nato še v Zakopanah. Upam, da ga to ni zmedlo in bo šel lepo naprej. To je bil njegov prvi padec po dveh, treh letih, torej po 2000 skokih.
V Zakopanah ste imeli novinca Roka Masleta. Ste mu pripravili krst?
Ne. Zanj je bilo vse skupaj stres, ko je na uradnem treningu skočil lepše kot v kvalifikacijah. Največji krst je, da se na takšen način uči in dobiva izkušnje. Res škoda, da se mu ni uspelo uvrstiti v finale.
Pred vami so tri tekme v Saporu na Japonskem, kjer ste zmagali že štirikrat. Kaj pričakujete?
Rad grem na Japonsko, ker to pomeni, da me 13 ur, kolikor traja polet, nihče iz zunanjega sveta ne more motiti. Tam vse poteka počasneje. Ker si na drugi celini, daleč od Evrope, so urniki drugačni in zaradi časovne razlike me razen tistega, ki me nujno potrebuje, nihče ne moti. Ko si v Evropi, ne glede, ali si v Nemčiji ali v Sloveniji, si na razpolago. Na skakalnici Okurajama sem doživel že marsikaj. Zelo lepe spomine imam na dve trojni slovenski zmagi. Kako bo letos, bomo videli. Ker bodo letos tri tekme, bo ena priložnost več, kar je zelo dobro.
Kako na vas vplivajo potovanja med celinami in prilagajanje na časovno razliko?
Doslej nisem imel večjih težav. Tudi, če sem utrujen in zaspan, se za tekmo prebudim in pripravim, da to ni razlog za morebitno slabšo uvrstitev. Moram se prilagoditi. Če potuješ ponoči in manj spiš, moraš le zdržati do večera in nato ujameš ritem.
Ali ste že navadili na japonsko hrano?
Ne. To je tip hrane, ki mi ni najbolj všeč. Z rezanci sem sicer vedno večji prijatelj. Bom že preživel. Ker med tekmo ne potrebujem 5000 kalorij kot kolesarji, je veliko lažje.
Ali vzamete hrano tudi s seboj? Za vas je znano, da imate radi čokolado.
Čokolado imajo tudi na Japonskem. V hotelu je ponudba zelo raznovrstna. Za zajtrk je 12 različnih alg, pa tudi evropski jedilnik z jajci, slanino, marmelado, kruhom, jogurtom ... Lačen ne bom.
Vam misli že kaj uhajajo k prvim poletom v sezoni na Kulmu, ki bodo po tekmah na Japonskem?
Zelo malo. Ker je bilo treba izpolnjevati še nekatere obrazce, je bila v ospredju Japonska. Malo se že veselim poletov, da vidim, če je kaj ostalo od lanskih poletov s finala v Planici, kjer sem bil drugi in tretji.
Ali se že pogovarjate o tem, da bi izpustili kakšno tekmo pred svetovnim prvenstvom v Planici?
Pogovarjamo se le o tem, če bi šli v Rasnov v Romuniji, ker bo to zadnja tekma pred svetovnim prvenstvom. Ker bo v Planici zaprta skakalnica za treninge, obenem pa ne vemo, če bo pripravljen Kranj, bo treba dobro premisliti. Ena možnost je, da si doma in ne skačeš, druga pa, da greš na tekmo in skačeš.