Po besedah Lojzeta Peterleta je bil Jože Pučnik veliko ime, bil je žrtev totalitarnega sistema, a ni bil revanšist. Osamosvojitev, v kateri je sodeloval kot šef Demokratične opozicije Slovenije (Demos), pa je videl kot projekt, ki naj Slovence osvobodi, poveže in omogoči novo evropsko prihodnost.
Peterle ob tem kritično gleda na odnos vodilnih do Pučnika. Kot je pojasnil, namreč kljub njegovi pomembni vlogi pri osamosvojitvi države takratna politična večina ob njegovi smrti ni pristala, da bi ga pokopali z vojaškimi častmi. Pri tem je potegnil vzporednico z nedavnim pogrebom Janeza Zemljariča, ki je bil izveden z vojaškimi častmi, zaradi česar je kritičen do aktualne oblasti.
To je na žalni slovesnosti na Trgu republike izpostavil tudi Janez Janša in dodal, da so ob Pučnikovi smrti poslanci z »veliko muko« dosegli vsaj žalno sejo DZ, ni pa jim uspelo pri zahtevi, da se mu podelijo časti, ki gredo očetu slovenske države. Po Janševih besedah je takrat eden od poslancev vladajoče LDS dejal, da »imejte še ta cirkus, čez dvajset let nihče več ne bo vedel, kdo je bil doktor Jože Pučnik«. Danes, nasprotno, vsi vedo, kdo je Pučnik, nihče pa več ne ve, kaj je bila LDS, je menil Janša.
Peterle: Dokler na Trgu republike stoji spomenik revolucije, to ne more biti Trg republike
Pučnika so po Peterletovih besedah za vodjo Demosa postavili z razlogom. »Zame je tektonska osebnost slovenskega osamosvajanja in osebnost, ki je državo želela demokratizirati,« je dejal. Ob tem je opozoril, da nam je osamosvojitev res uspela, zastali pa smo pri demokratični preobrazbi. »Na to kaže tudi kraj, na katerem danes obeležujemo 20. obletnico Pučnikove smrti. Dokler namreč na Trgu republike stoji spomenik revolucije, to ne more delovati kot Trg republike,« je dejal Peterle.
Janša je dejal, da Pučnikovo ime nosi osrednje slovensko letališče in več ulic ter trgov slovenskih mest, a ne dovolj. Ob tem se je zahvalil županom, zaslužnim za poimenovanja, in k temu povabil še druge. Spomnil je, da je bilo ob Pučnikovi smrti rečeno, da bodo po njem poimenovali enega od osrednjih trgov, kar jim zaenkrat še ni uspelo, »pa zaradi tega to zaobljubo ponovimo. Jaz verjamem, da bo prišel čas, ki ni tako oddaljen, ko jo bomo lahko uresničili«.
Pučniku se je Janša še zahvalil, da imamo danes kljub vsem težavam samostojno, neodvisno, slovensko državo. Dodal je, da danes veliko stvari ostaja enakih, kot so bile ob Pučnikovi smrti. »Takšnih, zaradi katerih je doktor Jože Pučnik v času samostojne Slovenije, v času države, ki je bila v velikanski meri tudi plod njegove žrtve in njegovih naporov, odšel drugič v tujino,« je nagovoril zbrane.
Pahor: Jože Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine
Jože Pučnik je najpomembnejša osebnost slovenske politične zgodovine, je ob današnji 20. obletnici smrti nekdanjega slovenskega politika na twitterju zapisal bivši predsednik republike Borut Pahor. Po njegovem mnenju pa kljub temu Slovenci posvečamo premajhno pozornost skrbi za njegovo mesto v našem zgodovinskem spominu.
»Zato sem, kolikor je bilo to mogoče, na različnih političnih položajih prispeval k ohranitvi tega spomina,« je zapisal Borut Pahor. Kot predsednik DZ je po Pučnikovi smrti v njegov spomin odredil žalno sejo parlamenta, čeprav po protokolarnih pravilih to ni bilo samoumevno.
Kot predsednik republike je ob okroglih obletnicah na njegov grob dal položiti venec v svojem imenu in imenu države. Po Pučniku je poimenoval tudi eno od dvoran v Predsedniški palači. Sodeloval je na simpozijih, ki so vrednotili njegovo delo in prispevek k demokratizaciji in samostojni državi. Ob poimenovanju ene od dvoran Evropskega parlamenta po njem je v Bruslju imel tudi nagovor. Leta 2016 pa je bil v Lenartu slavnostni govornik na slovesnosti ob poimenovanju mestnega parka po Jožetu Pučniku in odkritju spominskega obeležja v počastitev 25. obletnice samostojnosti države.
»V posebno čast si štejem, da sem lahko Gorazdu Pučniku in družini Jožeta Pučnika sredi lanskega decembra vročil najvišje državno odlikovanje, s katerim je Pučnika posthumno odlikoval Janez Drnovšek, družina pa ga vse od leta 2006 do nedavnega ni želela sprejeti,« je še dodal na twitterju.
Leta 1997 se je umaknil iz aktivne politike
Jože Pučnik je bil od leta 1989 do 1993 predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije oziroma Socialdemokratske stranke Slovenije, ki se je pozneje preimenovala v SDS. Po vrnitvi iz Nemčije, kamor je emigriral zaradi šikaniranja takratnih oblasti, je postal tudi predsednik Demokratične opozicije Slovenije (Demos), ki je zmagala na volitvah 1990. Leta 1992 je bil v prvi vladi Janeza Drnovška podpredsednik vlade. Vodenje SDSS je leta 1993 prepustil Janezu Janši, leta 1997 pa se je umaknil iz aktivne politike. Nazadnje je bil častni predsednik SDS.
Ob njegovi obletnici smrti je danes v prostorih SAZU potekalo tudi predavanje literarnega zgodovinarja Janka Kosa, njegovega življenja in zapuščine pa se je približno 150 udeležencev spomnilo tudi na Trgu republike.
