»Imela sva idejo in močno željo po lastnem kmetijskem prostoru, kjer bi se lahko izražala in čim širše predajala svoje znanje ter izkušnje. Leta 2011 sva vzela v najem eno njivo pri Matjaževih starših, konec leta pa prevzela polovico površin kmetije, ki je že od leta 1996 v ekološki kontroli, ter se samostojno lotila ekološkega in biodinamičnega kmetovanja,« pripoveduje Maja Turinek.
»Na začetku najine poti je večino dela v kmetovanju opravljal le Matjaž, sama pa z večajočo se družino velikokrat nisem bila zmožna ponuditi podpore in roke, ki jo je mnogokrat potreboval. Vse do neke sobote leta 2013, ko so nas po naključju našla štiri dekleta iz Belgije ...«
Od počitnic do resnega načrta
Dekleta iz Belgije so v Slovenijo prišla na dopust. Teden dni so se potepala po Triglavskem narodnem parku, nato pa so za dan ali dva želela priskočiti na pomoč na kakšni kmetiji. »Druge kmetije so jih predvsem zaradi jezikovne prepreke poslale iskat naslednjo možnost in nekako so pristala pri nas. Dnevno so živela v ritmu kmetije, uživale v dobrotah in na koncu ostala skoraj en teden.«
Turineki so že dolgo vedeli, da obstaja svetovna organizacija Wwoof (Willing Workers on Organic Farms), ki ljudem z vsega sveta omogoča, da za nekaj tednov obiščejo določeno kmetijo in na njej v zameno za bivanje in prehrano pomagajo pri opravilih, vendar so si tako zgodaj v razvoju kmetije in družine to predstavljali bolj kot dodatno breme.
»Dekleta so nas z nasmehom na obrazu prepričala o nečem čisto drugem. Tako smo že naslednje leto na kmetiji zgradili most, kjer lahko v varnem okolju delimo prostor, znanje, se učimo sobivanja in povabimo ljudi, da s svojo prisotnostjo in delovanjem tudi sooblikujejo ta prostor. Kar hitro je bilo tudi v Sloveniji podpornikov in somišljenikov vedno več. Oblikovala se je ideja o društvu, ki bi omogočilo strukturiran način prenosa znanja.«
Rodilo se je društvo EkoPot, ki od leta 2016 v štirih letnih časih ponuja prostor in obliko posameznikom in skupinam, ki si želijo poglobiti znanje s področja ekološkega in biodinamičnega kmetovanja, ukrepov za uspešno prilagajanje podnebnim spremembam, trajnostnega vrtnarjenja, sadjarstva, semenarstva, vzgoje lastnih sadik, predelave osnovnih kmetijskih pridelkov in še česa.
»Zadnja leta – kljub epidemiji - organiziramo ali soorganiziramo vsaj enajst različnih dogodkov na leto, delavnice, predavanja in ekskurzije, na katerih nas obišče okoli štiristo somišljenikov na leto. Pogosto in radi sodelujemo tudi na dogodkih drugih organizacij, se udeležujemo seminarjev in izobraževanj ter tako predajamo svoje izkušnje naprej.«
Hrana je več kot le živilo
V samem začetku so prostovoljci v okviru programa Wwoof v Jarenino prihajali za teden ali dva. »Seveda je bilo v kmetijskem organizmu vedno veselo in živo. Je pa to tudi pomenilo, da smo stalno uvajali nove mlade, ki niso nikoli res videli ploda lastnega dela. Ko smo jih s potrebnim znanjem opolnomočili, so nadaljevali svojo pot. Postopoma so nekateri prepoznali, da je najbolje, da ostanejo pri nas dlje časa. Vse do trenutka, ko so nekateri želeli izkusiti projekt kmetije skozi štiri letne čase,« pripoveduje Maja Turinek.
V društvu so se za ta namen odločili vstopiti v program Evropske solidarnostne enote, ki mladim od 18. do 30. leta iz vse Evrope omogoča prostovoljno sodelovanje v različnih projektih.
»V letih 2018 in 2019 smo prvič izvajali projekt Jaz kmetujem ekološko (iFarm Organic), v 2020 smo nadaljevali s projektom Borci ekoloških kmetij (Organic Farm Warriors) ter Ekološko življenje (Organic Life) v 2021 in 2022. V letošnjem letu že pripravljamo teren za novo gostovanje mladih prostovoljcev, ki bo trajalo od 1. marca do 31. oktobra pod geslom Ekološko življenje – ideje v akciji.«
»S tem ko mladi pri nas ostajajo osem polnih mesecev, lahko vsakega posameznika podpremo do točke, ko po vrnitvi v lastno okolje sam postane glasnik trajnostnega življenja in ideje. Do takrat pa prostovoljci solidarnostno krepijo evropskega duha in v naše ruralno okolje vnašajo duh skupnosti. Tako na široko odpiramo vrata tistim, ki se zavedajo, da je hrana več kot le živilo in da zanjo skrbijo posamezniki, ki to počnejo z vsem srcem,« poudarja Maja Turinek.
