Pohorski bataljon, ki je ob ustanovitvi septembra 1942 štel 90 borcev, je izvedel številne akcije. Konec decembra 1942 se je premaknil proti Osankarici, kjer si je uredil zimski tabor. Prve dni leta 1943 so ga odkrile nemške sile, 8. januarja pa ga je obkolilo okoli 2000 nemških vojakov. V boju je življenje izgubilo 69 borcev bataljona.
Lanska slovesnost ob obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona je bila tik pred zdajci zaradi slabe epidemiološke slike formalno odpovedana, a so se najzvestejši udeleženci vseeno odpravili na pohod. Med njimi je bil tudi zadnja leta vsakoletni gost, donedavni predsednik Borut Pahor. Prireditve se običajno udeleži več kot tisoč pohodnikov, med njimi tudi številni predstavniki javnega in političnega življenja.
Letos je za kulturni del programa poskrbel Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, v njem so sodelovali Oktet Tinje in recitatorka Patricija Žuraj. Po slovesnem delu so k spomeniku padlim borcem vence ob predsednici položili tudi predstavniki občin Ruše, Maribor, Zreče, Slovenske Konjice in Slovenska Bistrica ter predstavniki borčevskih in veteranskih organizacij.
»Brez narodnoosvobodilnega boja, s katerim smo se uspešno zoperstavili okupatorjem, bi bila naša prihodnost drugačna, zato njegove vloge v uporu proti okupatorjem in pomena za samostojnost Slovenije ni mogoče zanikati,« je povedala predsednica Nataša Pirc Musar.
Kot je dejala, ob spominskem obeležju na Osankarici Slovenke in Slovenci, državljani Republike Slovenije, stojimo spoštljivo in s hvaležnostjo vsem, ki so tukaj in drugod na Slovenskem in v tujini brez strahu in sramu dali svoja življenja, da njihovi potomci lahko živimo kot svoboden narod.
Ob tem je predsednica spomnila, da smo pet desetletij po poslednji bitki Pohorskega bataljona zaživeli v svoji državi, ki smo jo ustanovili sami, z zgodovinsko podporo na plebiscitu, s poenotenjem tedanje politike in ljudstva ter kolektivno zrelostjo.
»Čeprav smo stopili na pot negotovosti, smo bili enotni in se zavedali, da imamo kot skupnost naposled priložnost in tudi moč za uresničevanje nacionalnih interesov in spopadanje z izzivi,« je dejala predsednica in dodala, da je to pomenilo strnitev sosledja vseh prizadevanj naroda in zaslugo tistih, ki so skozi stoletja ohranjali slovenski jezik, kulturo in slovenstvo.
Pirc Musar je poudarila tudi, da so tovrstne obletnice za spominjanje pomembne, še pomembnejše in močnejše pa je njihovo sporočilo. Po njenih besedah so namreč tudi priložnost, da se opolnomočeni z izkušnjami zgodovine pogovorimo o prihodnosti, ki je danes še bolj negotova in polna izzivov, in v času, ko se že zdavnaj preživeta zgodovina vojn zlovešče ponavlja.
»Spominjanje je pomembno, da ne pozabimo tistega, kar se je zgodilo, vendar izgubi svoje poslanstvo, kadar ljudje prezremo modrost in nauke, ki jih ta sporočila nosijo. Tedaj se zgodovina lahko ponovi, ljudje pa izgubimo priložnost za lepšo prihodnost,« je povedala predsednica. Prepričana je, da je največje spoštovanje padlim borcem v času narodnoosvobodilnega boja, prizadevanje, da nikoli več ne pride do okoliščin, v katerih človek dvigne roko nad človeka, na teh vrednotah pa po njenem temelji tudi Evropska unija.
Letošnje prireditve, prve po dveh letih epidemije, se je po ocenah organizatorjev udeležilo okoli 3000 ljudi ter predstavniki države, med njimi nekdanji predsednik Milan Kučan ter evropska poslanca Milan Brglez in Matjaž Nemec.