Na najvišjo kazen, dvajset let zapora, je obsojena 46-letna Američanka Megan Hess, nekdanja lastnica pogrebnega zavoda v kraju Montrose v Koloradu, ki je brez dovoljenja družin prodajala trupla njihovih svojcev. Skupno kar 560. Pri družinskem poslu ji je pomagala mama, 69-letna Shirley Koch, katere naloga je bila razkosavanje trupel. V osmih letih sta ukradli več sto trupel in delov teles ter jih brez vedenja in dovoljenja družin – in s ponarejenimi obrazci za darovanje organov – naprej prodajali ustanovam v medicinske ali izobraževalne namene. V nekaterih primerih sta družinam, bilo naj bi jih kakih 200, namesto pepela njihovih svojcev predali žare z ostanki nekoga drugega, nekaterim pa računali tisočaka za upepelitev, ki je sploh nista opravili. Nekdanji zaposleni so novinarjem tiskovne agencije Reuters, ki so razkrili nezakonite posle Hessove, zaupali, da je ta občasno izpulila tudi kakšen zob in se tako dokopala še do koščka zlata. Krivdo za goljufijo sta mama in hči priznali že lani poleti, obsodili pa so ju prejšnji teden. Hessovo na dvajset, njeno mamo na petnajst let zapora. »Pogrebni zavod sta uporabljali za krajo trupel in delov teles, s čimer sta svojcem povzročili neizmerno čustveno bolečino,« je na sodišču pojasnil tožilec Tim Neff.
Slabo nadzorovana industrija
»Razkosali sta mojo ljubo mamo,« je potožila pretresena Erin Smith, ena od žrtev njune goljufije. Prodali sta njena ramena, kolena, stopala in se z njimi okoristili. »Kar sta naredili, je tako ostudno, da za tak zločin sploh nimamo besed,« je še povedala pred izrekom kazni. Številni svojci še vedno ne morejo povsem dojeti, kaj sta storili. Primer je pretresel tudi sodnico Christine M. Arguello, sicer vajeno vsega hudega. »Noben primer v karieri me še ni čustveno tako izčrpal kot ta,« je dala vedeti, preden je obsojenki poslala za zapahe. Devetinšestdesetletna Kochova se je opravičila in prevzela odgovornost za svoja dejanja, Hessova pa ne. S sodnico sploh ni hotela govoriti, prek odvetnika se je izgovorila, da so njena dejanja med drugim posledica možganske poškodbe, ki jo je utrpela pri osemnajstih letih. In da je v resnici zlomljeno, ranjeno bitje, ne pa čarovnica, pošast ali zlobni duh, za kakršno jo imajo. Torej da je žrtev ona.
V ZDA se določenih organov, denimo srca, ledvic ali kit, za potrebe presaditev ne sme prodajati, temveč so lahko samo podarjeni. Hessova je v medicinske in izobraževalne namene sicer prodajala glave, ude, trupe in hrbtenice, kar nadzorujejo na državni ravni, ne z zveznimi zakoni. Podjetja, ki so te dele teles kupila, v njene goljufije niso bila vključena. Zgodba je prišla na plan po dveletni raziskavi tiskovne agencije Reuters o preprodaji človeških trupel, ki je onstran luže izjemno slabo nadzorovana industrija. Nekaj tednov po objavi članka je pogrebni zavod obiskal FBI.
To seveda ni osamljen primer. Na prizore kot iz grozljivke so agenti pred skoraj desetletjem naleteli v centru za darovanje delov človeških teles v Phoenixu, kjer so odkrili vedra, polna odrezanih glav, rok in nog, ter hladilnik, napolnjen z odrezanimi penisi. Skupno kar deset ton zamrznjenih človeških ostankov. V centru so zavajali svojce, ki so trupla pokojnih darovali v medicinske namene, saj so njihove dele prodajali: trupla tudi za 2600 evrov, cene hrbtenice so se vrtele okoli 900 evrov, celotne noge okoli tisoč, stopalo se je dalo dobiti že za okoli 400, koleno pa za 350 evrov.
