Kot so danes še sporočili iz njegove pisarne, je Isozaki umrl zaradi starosti v sredo na svojem domu na otoku Okinava. Pokopali ga bodo v najožjem družinskem krogu.
Isozaki je veljal za postmodernistično arhitekturno veličino. V svojih projektih je združeval vplive azijske in zahodne kulture ter zgodovino v obdobju, ko so v svetovni arhitekturi prevladovali ameriški in evropski slogi.
Bil je varovanec legendarnega Kenza Tangeja, prvega japonskega arhitekta, ki je prejel Pritzkerjevo nagrado, ki velja za najprestižnejšo arhitekturno nagrado.
Isozakijeva najbolj znana dela so Muzej sodobne umetnosti v Los Angelesu in večnamenska športna dvorana Palau Sant Jordi v Barceloni, ki jo je zasnoval za poletne olimpijske igre leta 1992. Je tudi avtor stavbe Team Disney Building, upravnega sedeža družbe Walt Disney na Floridi.
Rodil se je leta 1931 v mestu Oita na jugozahodu Japonske. Ob bombardiranju Hirošime in Nagasakija z jedrsko bombo ob koncu druge svetovne vojne je bil star 14 let.
Povojne ruševine Japonske so mu ostale v spominu. »Odraščal sem blizu ničelnega mesta. Bilo je v popolnih ruševinah, ni bilo nobene arhitekture, nobenih stavb in niti mesta. Moja prva izkušnja z arhitekturo je bila praznina arhitekture, zato sem začel razmišljati, kako bi lahko ljudje obnovili svoje domove in mesta,« je nekoč povedal.
Pritzkerjev odbor je ob podelitvi nagrade za leto 2019 pohvalil mešanico vplivov, ki se kažejo v njegovem delu.
»Isozaki je bil eden prvih japonskih arhitektov, ki je gradil zunaj Japonske v času, ko so zahodne civilizacije tradicionalno vplivale na Vzhod,« je dejal Tom Pritzker, predsednik fundacije Hyatt, ki je sponzor nagrade. Na Isozakijevo delo je »izrazito vplivalo njegovo globalno državljanstvo - resnično mednarodno,« je dodal.
Žirija je njegovo arhitekturo opisala kot delo, ki »nikoli ni zgolj ponavljalo statusa quo, njegovo iskanje smisla arhitekture pa se je odražalo v njegovih stavbah, ki še danes kljubujejo slogovnim kategorizacijam«.
