Pregled prejšnjega borznega tedna tokrat začenjamo v deželi vzhajajočega sonca, kjer je Japonska centralna banka v začetku tedna presenetila borzne udeležence in napovedala, da bo spremenila svojo politiko nadzora krivulje donosnosti državnih obveznic ter s tem omogočila dvig donosnosti 10-letnih japonskih državnih obveznic do ravni 0,50 odstotka (kar je podvojilo prejšnjo implicitno zgornjo mejo 0,25 odstotka). Medtem ko je centralna banka ohranila izjemno nizko referenčno obrestno mero nespremenjeno (–0,1 odstotka), je v svoji izjavi navedla željo po izboljšanju delovanja trga in spodbujanju bolj gladkega oblikovanja celotne krivulje donosnosti, ob ohranjanju ugodnih finančnih pogojev. Cene državnih obveznic so se posledično zelo znižale, kar je zvišalo njihove donosnosti; donosnost 10-letne japonske državne obveznice je teden končala na približno 0,40-odstotni ravni.

Odločitev Japonske centralne banke je močno vplivala tudi na gibanje tečaja japonskega jena, ki se je v primerjavi z ameriškim dolarjem na tedenski ravni okrepil za skoraj 3 odstotke. Slabo so se odrezale kitajske delnice, saj je skokovit porast števila primerov koronavirusa vplival na obete glede gospodarske rasti v državi. Dodatno je zaradi pandemije in nenehnih padcev na nepremičninskem trgu v državi tudi Svetovna banka nekoliko znižala napovedi kitajske gospodarske rasti za letošnje in prihodnje leto, vseeno pa pričakuje, da se bo v prihodnjem letu rast Kitajske okrepila na 4,3 odstotka (z 2,7 odstotka v letu 2022). V poročilu so sicer opozorili, da je kitajsko gospodarstvo še vedno podvrženo znatnim tveganjem, ki izhajajo zlasti iz odzivov kitajske politike na situacijo glede covida-19 in vedenjskih odzivov gospodinjstev ter podjetij nanjo. Indeks Shanghai Composite je teden v evrih posledično zaključil 3,55 odstotka nižje.

Bistveno bolje se je zaključilo trgovanje na stari celini, zlasti zaradi znakov umirjanja inflacije in povečanja zaupanja potrošnikov. Poročila o cenah pri proizvajalcih (PPI) kažejo na to, da so se cene v nekaterih velikih državah evrskega območja znižale, predvsem zaradi zmanjšanja stroškov zemeljskega plina in električne energije. Decembra se je zaupanje podjetij in potrošnikov v Nemčiji in Italiji dodatno izboljšalo. V Nemčiji se je vrednost indeksa poslovne klime Inštituta Ifo novembra zvišala na 88,6, z revidiranih 86,4, k čemur je pripomoglo upanje na blažjo recesijo. Poročilo nemškega podjetja za tržne raziskave GfK pa je pokazalo, da se je decembra povečalo tudi zaupanje potrošnikov, kar je verjetno posledica ukrepov za pomoč gospodinjstvom pri soočanju z višjimi cenami energije. Vse omenjeno je pripomoglo k temu, da je panevropski indeks STOXX Europe 600 teden končal 0,66 odstotka višje od izhodišča.

V ZDA je pretekli teden minil predvsem v znamenju makroekonomskih objav. Podatki o stanju na nepremičninskem trgu so bili mešani; prodaja obstoječih stanovanj je novembra upadla nekoliko bolj, kot je bilo pričakovano, medtem pa se je prodaja novih stanovanj, v nasprotju s pričakovanji, povečala za 5,8 odstotka. Bolj v prihodnost usmerjeni podatki so negativni, saj je število na novo izdanih gradbenih dovoljenj strmoglavilo za 11,2 odstotka, kar je največji padec po aprilu 2020. Nasprotno je ameriško ministrstvo za trgovino v četrtek zvišalo svojo oceno gospodarske rasti v tretjem četrtletju z 2,9 na 3,2 odstotka, k čemur so prispevale pozitivne revizije izdatkov za zdravstveno varstvo ter naložb v opremo in intelektualno lastnino. Dodatno so se Američanom novembra za 0,4 odstotka povečali osebni dohodki, kar je bilo malenkost nad pričakovanji.

Za konec – Božiček je pretekli teden očitno obiskal zgolj proizvajalce nafte. Cena črnega zlata je namreč, zaradi pričakovanj, da bo Rusija zmanjšala svojo proizvodnjo, in zaradi novic o zaprtju ameriških rafinerij zaradi zimske nevihte epskih razsežnosti, na tedenski ravni v evrih poskočila kar za 6 odstotkov.