Vrh inflacije v ZDA je očitno najmanj kratkoročno res dosežen. Objavljena vrednost indeksa cen potrošnikov je bila namreč nižja od pričakovanj in se je novembra na mesečnem nivoju dvignila za le 0,1 odstotka, kar pa pomeni, da je letni nivo inflacije padel s 7,6 na 7,1 odstotne točke. To je sicer še vedno precej višja stopnja glede na cilje ameriške centralne banke (Fed), a najnižja od decembra 2021. Številni vlagatelji so domnevali, da bodo dobre novice o inflaciji pomirile Fed, kar bil posledično pomenilo manj dvigov ključne obrestne mere. Sledila pa je Fed-ova odločitev in razpoloženje vlagateljev se je po prvotnem optimizmu prevesilo v pesimizem. Kljub nekoliko bolj ugodni inflaciji Fed namreč ni tako optimističen; ključno obrestno mero je sicer pričakovano dvignil za 50 bazičnih točk in sedaj znaša med 4,25 in 4,50 odstotka, a omiljenja retorike glede zategovanja monetarne politike še ni na vidiku. Predsednik Fed-a je v svojem govoru jasno opredelil trenutno stališče ameriške centralne banke, ki poudarja daljše obdobje višjih obrestnih mer, četudi bo to privedlo do recesije. Drugo opazno negativno presenečenje tedna so bili tudi četrtkovi podatki o prodaji na drobno, ki je novembra padla za 0,6 odstotka, kar je bilo v nasprotju s pričakovanji rasti trga. Novicam so sledili tudi ameriški borzni indeksi, ki so teden zaključili obarvani v rdeče.

Zahodni strani Atlantika pa je sledila tudi stara celina. Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero prav tako dvignila za 50 bazičnih točk, Christine Lagarde pa je napovedala še več enakih dvigov na prihodnjih srečanjih. V slogu Fed-a tudi ECB namerava še dalj časa ohranjati restriktivno denarno politiko in krčiti bilančno vsoto obveznic, ki jih ima v svojem portfelju (v povprečju za 15 milijard EUR na mesec). Slabe novice o daljšem obdobju strožje monetarne politike so v Evropi znižale tako tečaje delnic kot obveznic in zahtevana letna donosnost dveletne nemške državne obveznice je konec tedna celo presegla 2,50 odstotka.

Zvezde niso bile naklonjene niti deželi vzhajajočega sonca. Napoved poslabšanja svetovne gospodarske slike, ki povečuje možnost recesije v Evropi in ZDA, je tudi japonski delniški trg obarvala rdeče. Precej je odmevala tudi novica o razpoloženju v največjih japonskih proizvodnih družbah, ki se je že četrto četrtletje zapored poslabšalo. Negativne novice pa so se po sproščanju Covid ukrepov vrnile tudi na Kitajsko. Gospodarska dejavnost ostaja nizka, saj je zaskrbljenost zaradi širjenja virusa ljudi odvrnila od ponovnega opravljanja običajnih dejavnosti, medtem ko se zaradi naraščajočih okužb veliko podjetij sooča s pomanjkanjem delovne sile. Kitajske delnice so tako v luči slabših novic teden prav tako zaključile s padci tečaj. Kitajski borzni indeks Shanghai Composite se je tako pocenil za 0,97 odstotka.