Netlix je zadel v polno. Samo v Britaniji si je tri epizode prvega dela dokumentarca na televizijskih zaslonih ogledalo 2,4 milijona Otočanov, kar je Netflixov rekord na Otoku. To je več kot dvakrat več, kot je gledanost pete sezone Netflixove serije Krona, ki jo imajo dvorni komentatorji za zelo škodljivo za kraljevo družino in monarhijo. Za oceno, kolikokrat bolj škodljiv je dokumentarec Harryja in Meghan, bo treba počakati na drugi del, ki se začne z njuno poroko, po kateri so se zares začeli problemi, zaradi katerih sta se – sodeč po prvem delu predvsem princ Harry – odločila za osamosvojitev in izselitev iz Britanije. Težave so zorele so že prej, zato jih ne manjka niti v prvem delu, ki je najbolj »razveselil« njune kritike v desničarskih medijih, ki so dobili veliko novega streliva, katerega skupni imenovalec je njihova ocena, da želita Harry in Meghan nič drugega kot uničiti monarhijo. Kot vedno debelo pretiravajo. Hotela sta povedati svojo zgodbo. Namesto njih, ki so si, sodeč tudi po njunih besedah, izmišljevali neverjetne laži, kopali po njegovi in njeni preteklosti ter enemu od njenih znancev celo ponudili 100.000 funtov, da bi rekel, da je spal z njo.
Paparaci kot strah in trepet
Prvi del dokumentarca vsebuje pogovore nevidne povezovalke z njima, njunimi prijatelji in poznavalcema medrasnih odnosov ter prikritega in odkritega rasizma v Britaniji, ki je bil, kot sta povedala, eden od razlogov za to, da sta se izselila. Romantiki so navdušeni nad njuno ljubezensko zgodbo, ki sta jo skrivala, ker se je Harry po izkušnjah s prejšnjimi dekleti bal, da bodo vsiljivi britanski tabloidi in armada agresivnih paparacev, ki jim prodajajo fotografije, prestrašili Meghan in jo odvrnili od njega. Po dveh skrivnih zmenkih v Londonu sta imela tretjega v Bocvani, kjer sta petkrat prenočevala kar v majhnem šotoru. Ta je bil ključen za razcvet ljubezni, ki je bila dolgo le ljubezen na daljavo. Oba sta bila zelo zasedena, Harry z dobrodelnimi organizacijami, v katerih je nasledil mater Diano, na katero ga Meghan spominja v vseh pogledih, Meghan je snemala televizijsko serijo Nepremagljivi dvojec, s katero je zaslovela. Vsak premor med snemanji je izkoristila za skriven obisk v Londonu. Veliko sta povedala o tabloidnem obleganju njenega doma v Kanadi, ko je njuno razmerje prišlo na dan. Bala se je za svojo varnost. Harry, ki za smrt matere Diane še vedno krivi paparace, se je bal, da bi se zgodovina ponovila. Meghan, ki je njuno srečanje z mediji po oznanitvi zaroke razglasila za »orkestrirani resničnostni šov«, je potožila, da je ni nihče na dvoru poučil o pravilih vedenja, o tem, kaj je dovoljeno in kaj ne, celo državno himno je morala poiskati na googlu, da se je je naučila. Razočarana je hitro spoznala, da formalno obnašanje članov družine ni omejeno samo na javnost, ampak se nadaljuje tudi, ko jih nihče ne vidi. Ona pa se rada objema.
Dvorni dopisniki kot del kraljevega piara
Že prvi del dokumentarca je Harryjev srdit obračun z britanskimi mediji in celo s tako imenovanimi dvornimi dopisniki. Razglasil jih je za skupino novinarjev, ki so podaljšek piarovskega stroja kraljeve družine. Najbolj eksplozivna v prvem delu je njegova kritika kraljeve družine po pojavu rasističnih člankov o Meghan. Harry pravi, da so nekateri člani družine Meghanine negativne izkušnje z mediji razglašali za neke vrste obred, ki ga mora dati skozi kot bodoča članica družine. »Rekli so mi, tudi moja žena je to preživela, zakaj bi bila tvoja punca izjema? Zakaj bi jo morali obravnavati na poseben način? Zakaj bi njo morali zaščititi? Povedal sem jim, da zato, ker je razlika v tem, da gre pri Meghan za rasni element.« Dejal je tudi, da je ponosen na to, da sta njegova otroka mešane krvi in da si želi svet narediti boljši zanju. Najbolj eksplozivne reči sta v dokumentarcu povedala gostujoča izvedenca za medrasne odnose. Eden od njiju je ocenil, da so bili številni nebelopolti Britanci po Meghaninem prihodu v kraljevo družino optimistični, ker so upali, da se bo začela ničkolikokrat odložena razprava (o rasizmu na Otoku). »Pa se to ni zgodilo,« je dejal. Oba sta govorila o britanski vlogi v trgovini s sužnji, o kateri se ne govori, in o izkoriščanju kolonij v obdobju imperija. Slišali smo mnenje, da Skupnost narodov (Commonwealth), ki povezuje Britanijo z nekdanjimi kolonijami, ni nič drugega kot britanski izkoriščevalski imperij številka dve. In mnenje, da je po brexitu rasizma na Otoku precej več. Tudi princ Harry govori o svoji osebni preobrazbi, o podzavestnem rasizmu. Povedal je, da ga ni bilo ničesar bolj sram kot tega, da se je leta 2005 za pustno zabavo oblekel v nacistično uniformo.
