Odkar so družbena omrežja naša bedna mala življenja naredila za javno dobro in obenem paradoksalno prav marksistično odtujila človeka od človeka, so eden od priljubljenih žanrov na teh omrežjih žalostne zgodbe o otrocih, na rojstnodnevnih zabavah katerih se ni pojavil nihče. Vedno je tako neki nesrečen, po najstniškem besedišču »nepriljubljen« otrok in vedno je neka razočarana mati, ki je na njegov rojstni dan povabila vse otroke iz razreda, potem pa na facebooku objavila fotografijo žalostnega malčka, samega samcatega ob rojstnodnevni torti. In vedno je na tisoče jokavih emotikonov in jeznih komentarjev o odtujeni družbi, ki empatijo izraža samo z emotikoni in jeznimi komentarji.
Potem je tukaj tudi kakšna zgodba za dobro počutje, kot tista, ko so žalostno objavo matere šestletnega Teddyja iz ameriškega Phoenixa videli upravljalci družbenih ...
