Politiki- – naši in tuji – so nas pripeljali do točke, kjer je ogroženo življenje posameznika, narodov in človeštva. Dobrih sedemdeset let po sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pravicah je človeštvo sredi treh vojn, in sicer vojne z orožjem (trenutno v Ukrajini), vojne proti materi Zemlji in vojne v naših glavah. Odločilna je vojna v naših glavah, saj gre za nujno spremembo načina življenja in postavitev drugačnih civilizacijskih vrednot. Dejstvo je, da smo v desetletjih po sprejetju Splošne deklaracije o človekovih pravicah dosegli izjemen tehnološki napredek (še posebej pri izdelavi orožja za ubijanje), istočasno pa izjemno nazadovali v medčloveških odnosih in razvoju civilizacije.
S pandemijo covida smo najbrž dobili zadnji opomin glede napačne usmeritve današnje družbe. Vidimo tudi, da politiki sami niso sposobni, ne morejo ali nočejo voditi nujnih sprememb. Ostane nam samo še upanje – espero – in aktivno sodelovanje vseh ljudi. Mimogrede: tudi mednarodni jezik za enakopravno sporazumevanje se imenuje esperanto. To sodelovanje, povezovanje in predvsem ukrepanje pa je pogojeno z organiziranjem civilne družbe državljanov in enakopravnim sporazumevanjem vseh ljudi brez sedanjega vsestranskega imperializma in kolonializma.
V Sloveniji smo v zadnjem letu videli, da so te in takšne spremembe možne. Vidimo, da se podobne spremembe prebujanja civilne družbe dogajajo tudi v svetu. Vendar je to šele začetek, saj sedaj šteje vsak posameznik. Zato je nujno ozaveščanje o treh omenjenih vojnah, povezovanje in organiziranje ljudi ter usmerjeno ukrepanje. Usmerjeno v drugačen, boljši svet nas vseh, predvsem pa za boljšo bodočnost vseh mladih. Za usmeritev naše dežele in vseh dežel tega sveta moramo prevzeti odgovornost – najprej vsak pri sebi in nato vsi skupaj. Zato se za začetek spomnimo, kaj piše v prvem členu Splošne deklaracije o človekovih pravicah: »Vsi ljudje se rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo ter enake pravice.«
Zbudimo se, saj upanje sicer ostaja, vendar ni dovolj, in zato moramo ukrepati, ker se nam vsem čas izteka.
Janez Zadravec, Maribor
