Moja in še nekaj generacij pred njo so odraščale v svetu, v katerem ameriške sanje niso bile zgolj sanje. Bolj kot vse drugo so hollywoodski filmi mit o obljubljeni deželi, v kateri lahko vsakdo postane zvezda, milijonar ali pa vsaj izbranec najlepšega dekleta, tako vztrajno opevali, da smo sčasoma pozabili, da je zgolj mit in je zato v naših predstavah Amerika postala dežela iz filmov, dežela, v kateri se lahko brezdomci preobrazijo v kraljeviče in v kateri nekdanje sirote gradijo palače. Že dolgo sicer vemo, da so ameriške sanje plod hollywoodske domišljije, le dobro prodajan izdelek, in da se v Ameriki iz revščine prebije zanemarljivo majhno število ljudi, nekajkrat manjše kot recimo na Danskem, a veliko ljudi, tudi pri nas, še vedno verjame tem sanjam, tako kot otroci verjamejo v dedka Mraza.
Medtem ko se mi počasi prebujamo iz ameriških sanj in skozi bolj ali manj krmežljave oči počasi odkrivamo resnično podobo ameriškega in amerikaniziranega sveta, se ...
