DZ je novelo zakona o dohodnini sprejel 28. novembra, ta ponedeljek pa je državni svet nanjo izglasoval odložilni veto. Kot so opozarjali svetniki, v trenutnih zaostrenih razmerah ne bi smeli hiteti z ukinitvijo postopnega dvigovanja splošne olajšave, ki prinaša višje neto plače za vse. Nasprotujejo tudi zaostritvam na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanju obdavčitve najemnin ter spremembam pri obdavčitvi dohodkov iz kmetijske dejavnosti.
Poslanci so tako morali o noveli zakona, katere uveljavitev je predvidena 1. januarja 2023, glasovati še enkrat. Tokrat je za glasovalo 49 poslancev Svobode, SD in Levice, proti je bilo 24 poslancev SDS in NSi.
Novela zakona določa, da se splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov. Nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025 se ob tem odpravljajo.
Dodatna splošna olajšava se bo po novem priznala zavezancem s skupnim dohodkom do 16.000 evrov, kar v primerjavi z veljavnim zakonom pomeni približno 2280 evrov več. Davčni razredi ostajajo nespremenjeni, se pa stopnja davka v zadnjem, petem dohodninskem razredu, vrača nazaj na 50 odstotkov, kot je veljalo pred marca sprejetimi zadnjimi spremembami zakona.
Avtomatično usklajevanje olajšav in zneskov letnih davčnih osnov z inflacijo z novelo zakona ni več predvideno, je pa v njej zapisano, da se bodo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane v letih 2023 in 2024 zvišali za približno 7,5 odstotka.
Novost je posebna olajšava za mlade. Ta bo zavezancem do dopolnjenega 29. leta starosti zmanjšala davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja za 1300 evrov.
V višino obdavčitve kapitalskih dobičkov se z novelo zakona ne posega, se pa ponovno uvaja obdavčevanje izplačanih vrednosti delnic ali deležev v primeru njihove odsvojitve v okviru pridobivanja lastnih delnic.
Stopnja dohodnine, ki se plačuje od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in je za letos določena pri 15 odstotkih, se bo zvišala na 25 odstotkov.
Spremembe so tudi glede obdavčitve samostojnih podjetnikov, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov. Za tiste, ki imajo do 50.000 evrov letnih prihodkov, se bo še vedno priznavalo 80 odstotkov normiranih odhodkov, za tiste nad to mejo pa se bodo priznani normirani stroški znižali na 40 odstotkov. Nad 100.000 evrov letnih prihodkov priznanih odhodkov ne bo. Za normiranca sicer lahko velja samostojni podjetnik, pri katerem je obvezno zavarovana vsaj ena oseba za polni delovni čas najmanj devet mesecev.
Izplačila nagrad za poslovno uspešnost bodo v skladu z novelo zakona iz davčne osnove še naprej izvzeta, a tako kot do uveljavitve spomladi sprejetih sprememb spet le do višine povprečne plače. Odpravlja se tudi možnost odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo. Novo pa je, da bodo iz davčne osnove izvzeta tudi izplačila nadomestil za uporabo lastnih sredstev za delo na domu.
Zaradi novih evropskih pravnih podlag je precej sprememb tudi na področju kmetijstva. Med drugim se na seznam oproščenih podpor dodajajo podpore za zavarovalne premije, umikajo pa plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje. Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.
DZ potrdil nove ukrepe za spopad z energetsko krizo
Poslanci so danes z 50 glasovi za in petimi proti sprejeli zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, namenjen spopadu z energetsko krizo. Zakon med drugim prinaša določila za varčevanje z energijo, spodbuja naložbe v obnovljive vire energije ter omogoča regulacijo cene ogrevanja in subvencioniranje nakupov peletov.
Z zakonom naj bi Slovenija lažje naslovila morebitne krizne razmere pozimi in v preostanku leta 2023, čeprav na vladni strani ne izključujejo potrebe v dodatnem ukrepanju v prihodnjem letu, tudi ob pripravi na naslednjo zimo, ki naj bi bila prav tako zahtevna.
Zakon je pripravljen na podlagi uredbe, jeseni dogovorjene na ravni EU, ter evropskega kriznega okvirja za državne pomoči, vsebuje pa tudi nekatere nacionalne posebnosti.
Skladno z evropsko uredbo so v času od 1. januarja do konca marca 2023 predvideni ukrepi za zmanjšanje porabe elektrike v času največje obremenitve omrežja za pet odstotkov. Za to bo zadolžen sistemski operater prenosnega elektroomrežja Eles, ki bo ponudbe za zmanjšano porabo v koničnih urah izbiral prek razpisa. Za vzpodbujanje manjše porabe elektrike v koničnih urah je predviden mehanizem kompenzacije omrežnine.
V zakonski predlog so na odboru za infrastrukturo z dopolnili za zagotovitev nemotene energetske oskrbe vnesli tudi določilo, da lahko pristojni minister na podlagi mnenja Elesa določi, da se v obdobju od 1. januarja do 30. aprila za kurilne naprave toplotne moči 50 megavatov ali več ne uporabljajo zahteve iz njihovih okoljevarstvenih dovoljenj glede vrste goriva ter emisij in obratovalnega monitoringa.
Določba je namenjena morebitni aktivaciji proizvodne rezerve s plinskimi bloki, v katerih bi uporabili kurilno olje, če bi Eles presodil, da so razmere kritične in elektroenergetska podjetja ne bi mogle pokriti potreb po elektriki iz siceršnjih virov.
Dodatno bodo spodbujane investicije v obnovljive vire energije, saj je evropski krizni okvir za državne pomoči omejitve teh spodbud močno omilil. Med drugim so predvidene subvencije za naprave za proizvodnjo električne energije ali za shranjevanje električne ali toplotne energije inštalirane moči med 50 kilovati in enim megavatom, za proizvodnjo obnovljivega vodika ter bioplina in biometana iz odpadkov ter skupnostne projekte. Pomoč bo dodeljeval center za podpore.
Vloge bo treba predvidoma podati do konca leta 2023, pri čemer ne bo treba že ob vlogi predložiti tudi gradbenega dovoljenja, nato bo za gradnjo časa 30 mesecev.
DZ potrdil novelo zakona o divjadi in lovstvu
Poslanci so danes s 50 glasovi za in 24 proti sprejeli novelo zakona o divjadi in lovstvu, katere namen je ohranitev lovišča s posebnim namenom Prodi Razor tudi po 1. januarju 2023. Spremembe zakona so podprli v koalicijskih poslanskih skupinah, proti pa sta bili opozicijski NSi in SDS.
