Najnovejši izsledki raziskave portala Deloglasnik, izvedene v okviru Regionalnega zaposlitvenega sejma, kažejo, da med dejavniki pri izbiri delodajalca obstajajo razlike. V Sloveniji kar 70 odstotkov vprašanih daje na prvo mesto medosebne odnose. Sledijo višina zaslužka (50 odstotkov), delovni čas, nekoliko manj pa možnosti izobraževanja in napredovanja (26 odstotkov). Ugled delodajalca je najmanj pomembno merilo pri izbiri službe (5 odstotkov). V preostalih državah je na prvem mestu višina plače, dobri medosebni odnosi so na drugem mestu. Podobno ugotavlja tudi raziskava Zlata nit, ki pod Dnevnikovim okriljem poteka v Sloveniji že 15 let in dokazuje, da ima skrb za dobre odnose pozitivne učinke na gospodarski razvoj.
Sreča pomembnejša od formalne izobrazbe
Anketa, v kateri je sodelovalo več kot 5700 anketirancev, je odkrivala tudi, kaj je ključnega pomena za pridobitev zaposlitve. Večina anketirancev iz Slovenije meni, da sta to motivacija in volja do zaposlitve (30 odstotkov). Zanimivo je, da le 4 odstotki vprašanih menijo, da je za zaposlitev pomembna sreča, 12 odstotkov pa, da so pomembni dobri stiki in poznanstva. Formalno izobrazbo in strankarsko pripadnost izpostavlja le en odstotek vprašanih. V pogledu na vso regijo Slovenci, Bosanci in Makedonci v nekoliko večji meri kot ključni dejavnik za zaposlitev navajajo delovne izkušnje, Bosanci, Srbi in Hrvati največ upov polagajo v znanje in veščine. Tudi za Makedonce sta najpomembnejši motivacija in želja po zaposlitvi.
Koliko je dovolj?
Pri vprašanju o želeni plači imajo anketiranci v Sloveniji povprečno najvišja pričakovanja, in sicer 1643 evrov, je pa res, da so v Sloveniji tudi sicer najvišje povprečne plače glede na druge države, vključene v raziskavo. Prednjači Hrvaška (1197 evrov), najnižja pričakovanja pa imajo v Makedoniji, in sicer 769 evrov. Spodbudno je, da je od lani, ko se je za zaposlitev bala skoraj četrtina vprašanih, številka padla na slabih 23 odstotkov. Izgube službe se najbolj bojijo anketiranci iz Srbije (31 odstotkov), najmanj pa iz Makedonije (19 odstotkov).
Največ bi jih delalo za podjetje, ki je v državnem lastništvu
Anketiranci iz Slovenije bi se pri izbiri podjetja glede na lastništvo odločili za podjetje, ki je v domačem zasebnem lastništvu (29 odstotkov), najmanj pa za zasebno podjetje v tujem lastništvu (16 odstotkov). Prav toliko bi se jih odločilo za podjetništvo, za podjetje v državnem lastništvu pa bi delalo največ anketiranih (31 odstotkov). Tuje lastništvo je posebno priljubljeno v Makedoniji ter Bosni in Hercegovini.
