Kot pričakovano, so ministri za notranje zadeve Evropske unije na današnjem zasedanju potrdili vstop Hrvaške v schengensko območje. Tako je padla še zadnja ovira, da Hrvaška s 1. januarjem 2023 postane 27 članica schengna, v katerega so doslej poleg 22 članic EU vključene še štiri države izven EU območja: Islandija, Lihtenštajn, Norveška in Švica. Mejni nadzor na notranjih kopenskih mejah Hrvaške s članicami schengna, tudi na meji s Slovenijo, bo po odobrenem pristopu Hrvaške v schengen opuščen 1. januarja 2023.
Češki notranji minister Vit Rakušan, katerega država trenutno predseduje Svetu EU, in evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johannson sta bila vesela, da je uspelo Hrvaški vstopiti v schengen, a žalostna, da sta pred schengenskimi vrati ostali Bolgarija in Romunija. Johannsonova je poudarila, da si državljani Bolgarije in Romunije zaslužijo postati del schengenskega območja, saj njihovi državi izpolnjujeta vse pogoje za vstop. »Ker nismo bili enotni, nas to dela šibke,« je zavrnjeni vstop Bolgarije in Romunije ocenila Johanssonova in današnji dan opredelila kot dan razočaranja. Po oceni Rakušana bo prihajajoče predsedstvo Švedske nadaljevalo s prizadevanji za vključitev Bolgarije in Romunije v schengen in to nalogo določilo za eno od svojih prioritet predsedovanja Svetu EU.
Slovenija in Hrvaška s svojima ločenima izjavama o arbitraži
Kot napovedano in sprejeto na vladi ter v državnem zboru, bo Slovenija k zapisniku zasedanja po napovedih vložila tudi enostransko izjavo o vztrajanju za uresničitev arbitražne razsodbe o meji s Hrvaško. Svojo enostransko izjavo bo predložila tudi Hrvaška, a z diametralno nasprotnimi stališči. Dejansko obe izjavi odražata zgolj več let znana stališča uradne Ljubljane in Zagreba glede arbitražne razsodbe.
Slovenija v svoji enostranski izjavi navaja, da podpira hrvaški vstop v schengen, ki je v skupnem evropskem interesu. »Republika Slovenija poudarja, da sta tako kopenska kot morska meja med državama v celoti in dokončno določeni z arbitražno razsodbo iz 29. junija 2017, ki je v skladu s 7. členom arbitražnega sporazuma iz 4. novembra 2009 končna in obvezujoča,« je zapisano v slovenski izjavi, ki jo je pridobila STA. Izjava, ki so jo potrdili tako vlada kot pristojni odbori državnega zbora, navaja še, da je Slovenija arbitražno razsodbo prenesla v svojo nacionalno zakonodajo.
Hrvaška stran je medtem pripravila svojo enostransko izjavo, ki se nanaša na slovensko. V njej pa Hrvaška ponavlja stališče, da je izstopila iz arbitraže, skupno kopensko in morsko mejo pa je potreba še določiti. »Hrvaška spominja, da je po soglasni odločitvi hrvaškega parlamenta iz 29. julija 2015 izstopila iz arbitraže zaradi materialnih kršitev arbitražnega sporazuma. Hrvaška zato ponavlja svoje stališče, da je arbitražna razsodba iz leta 2017 ne obvezuje in da je ne bo uveljavila,« piše v hrvaški izjavi, ki jo je pridobila STA. V Zagrebu so v izjavo tudi zapisali, da ostajajo odprti za nadaljevanje dvostranskega dialoga s Slovenijo za skupno rešitev, hkrati pa so tudi poudarili, da ne glede na podano izjavo ostajajo zavezani sodelovanju s Slovenijo pri polnem izvajanju schengenskega zakonika.
Ločena glasovanja o kandidaturi Hrvaške in dvojca Bolgarije ter Romunije
O kandidaturi Hrvaške so ministri glasovali ločeno od kandidatur Bolgarije in Romunije, ki sta si tudi na tokratnem zasedanju obetali, da bi vendarle bili sprejeti v schengen. Toda za njuno pridružitev v schengen med članicami ni obstajalo soglasje, čeprav je evropska komisija vztrajala, da poleg Hrvaške tudi ti dve državi izpolnjujeta vse pogoje za vstop v schengen. Avstrija nasprotuje članstvu obeh, Nizozemska pa zgolj Bolgarije. Avstrija želi, da državi okrepita nadzor na svojih zunanjih mejah, kancler Karl Nehammer pa razmišlja, da bi o njunem članstvu v schengnu odločali šele jeseni leta 2023.
Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je napovedal veto na vstop Bolgarije in Romunije v schengen. Podobno kot kancler Nehammer je dejal, da si o teh državah želijo prestavitev odločanja o vstopu v schengen: »Glasoval bom proti širitvi schengna. Je sistem, ki na več točkah ne funkcionira, in zato ne moremo glasovati za njegovo širitev.« Kot težavo je izpostavil, da so na vzhodnih mejah Avstrije zabeležili več kot 100.000 nezakonitih prehodov meje, 75.000 zajetih migrantov pa poprej ni bilo registriranih v drugih članicah EU.
Bolgarija in Romunija sta upali na preobrat
Margartis Schinas, evropski komisar za evropski način življenja je ob prihodu na zasedanje ponovil, da so vse tri države tehnično pripravljene za pridružitev k schengnu: »Opravile so več, kot smo od njih zahtevali in so pripravljene.« Schinas je dejal, da obstajajo še določeni politični zadržki, ki pa jih je poskušal razbliniti z ugotovitvijo, da so članice s širitvijo schengna močnejše ne pa šibkejše. »Širitev Schengna pomeni več in ne manj nadzorov,« je dodal.
Tik pred glasovanjem so članice EU k podpori vsem trem kandidatkam za članstvo v EU pozvali tudi štiri največje politične skupine v evropskem parlamentu (Evropska ljudska stranka, S&D, Prenovimo Evropo in Zeleni).
Češki notranji minister Vit Rakušan, katerega država trenutno predseduje Svetu EU, je bil prepričan, da bo Hrvaška dobila zeleno luč za vstop v schengen. »To je velik uspeh našega predsedstva, toda danes potrebujemo tudi odločitev glede Bolgarije in Romunije,« je menil Rakušan.
Podobno je menila tudi Ylva Johansson, evropska komisarka za notranje zadeve. Pričakuje, da bo danes potekalo dinamično zasedanjo. »Pričakujem, da bo Hrvaška dobila polno podporo in bomo odločitev uspeli doseči tudi za Bolgarijo in Romunijo,« je dejala ob prihodu na zasedanje notranjih ministrov. Nemška notranja ministrica Nancy Fraeser je dejala, da bo na zasedanju zagovarjala pridružitev vseh treh držav k schengnu. Podporo vstopu vseh treh držav v schengen sta napovedala tudi francoski in španski notranji minister.
Bobnar: Slovenija od Hrvaške pričakuje dosledno varovanje zunanje schengenske meje
Slovenija je danes podprla vstop Hrvaške v schengen, pri čemer pričakuje, da bo dosledno izvajala svoje obveznosti glede varovanja zunanje meje, pa je ob zasedanju notranjih ministrov EU dejala ministrica Tatjana Bobnar. Potrdila je, da je Slovenija ob tem podala enostransko izjavo, v kateri je poudarila vztrajanje pri arbitražni razsodbi.
»Veseli smo, da se bo Hrvaška 1. januarja pridružila schengenskemu območju. Pričakujemo, da bo kot članica dosledno izpolnjevala svoje obveznosti v zvezi z varovanjem zunanje, torej schengenske meje"« je v izjavi za slovenske novinarje povedala ministrica Bobnar. Slovenska policija se po njenih besedah že vrsto let pripravlja na hrvaški vstop v schengen. Pripravljeno ima strategijo, na podlagi katere bo v okviru tako imenovanih izravnalnih ukrepov zagotavljala nadzor na notranji meji in varnost vsem prebivalcem Slovenije, je še povedala.
Določeno število policistov, ki trenutno varujejo mejo s Hrvaško, bo prerazporejeno na policijske postaje za izravnalne ukrepe. Določeno število policistov pa bo premeščeno na splošne policijske postaje, je pojasnila ministrica. Presojo o tem bo opravila policija. »Slovenija in Hrvaška že sedaj sodelujeta, imamo tudi skupne patrulje, zagotavljamo varnost vsak na svojem ozemlju in prepričana sem, da se bo to dobro medsebojno sodelovanje nadaljevalo tudi v prihodnje,« je povedala o sodelovanju s Hrvaško po njenem vstopu v schengen.
Notranja ministrica Bobnar je potrdila, da je Slovenija ob potrditvi hrvaškega članstva v schengenskem območju podala tudi enostransko izjavo, v kateri je izpostavila svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne razsodbe, ki je dokončna, zavezujoča in jo je treba spoštovati.
V Romuniji in Bolgariji razočaranje ob zavrnitvi vstopa v schengen
Po današnji zavrnitvi vstopa Bolgarije in Romunije na srečanju notranjih ministrov EU so v obeh državah izrazili razočaranje. Bolgarski notranji minister Ivan Demerdžijev je veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran, romunski predsednik vlade Nicolae Ciuca pa je izjavil, da neprilagodljivosti Dunaja ne razume.
Vendar pa je Ciuca v Bukarešti dodal, da Romunija kljub temu ne bo obupala, temveč bo še bolj motivirana, da vstop v schengensko območje doseže, zlasti zato, ker so se vse druge države članice EU izrekle za njen vstop, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
Medtem je predsednik romunske poslanske zbornice in vodja socialdemokratske stranke (PSD) Marcel Ciolacu Avstrijo obtožil, da služi »ruskim interesom« in da je z vetom ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu podarila »nepričakovano božično darilo«. Dodal je, da bo imelo avstrijsko »absurdno in nepošteno« glasovanje proti vstopu Romunije v schengen »nedvomno posledice«. Ciolau bo sicer prihodnje leto na podlagi določil v koalicijski pogodbi po vsej verjetnosti prevzel premierski stolček v Bukarešti.
Medtem je bolgarski notranji minister Demerdžijev veto Avstrije in Nizozemske označil za politično motiviran. »Trenutno ne nameravamo sprejeti nobenih protiukrepov,« je dejal, potem ko je Sofija pred tem zagrozila, da bo to storila, navaja APA. »Avstrija je sporočila, da je pripravljena na kompromis,« je iz Bruslja povedal za bolgarski nacionalni radio in dodal, da Bolgarija ponuja več možnosti, med drugim mešane patrulje na meji z avstrijskimi obmejnimi stražarji. »V nasprotju z Avstrijo je z Nizozemsko težje,« je ocenil, a izrazil prepričanje, da bi se Bolgarija schengnu lahko pridružila prihodnje leto.
Prepričanje, da bi se Bolgarija lahko že marca 2023 pridružila schengenskemu območju, je izrazil tudi bolgarski zunanji minister Nikolaj Milkov, poroča bolgarska tiskovna agencija BTA. »Pri tem še naprej vztrajamo. Še nikoli doslej nismo imeli večje podpore. Zdaj nas podpira 25 držav članic, če štejemo še Avstrijo, jih je 26. Tudi Evropska komisija in Evropski parlament sta nam naklonjena, ostane nam še ena država,« je dejal in dodal, da njegova država že dolgo izpolnjuje vse kriterije za vstop v območje.
