Čeprav je analiza pokazala, da je bila energetska odvisnost podobna ravni iz leta 2019, pa je na lansko leto treba gledati tudi v luči še vedno trajajoče epidemije covida-19, tako da je na rezultate velik vpliv še vedno imelo tudi šibko poslovanje v turizmu zaradi manjšega prihoda tujih gostov in obdobij zajezitvenih ukrepov, ki so prizadeli mobilnost prebivalstva, so zapisali.
Največji, 31-odstotni delež v strukturi so po energetski vrednosti lani predstavljali naftni proizvodi, ki jih uporabljajo pretežno v gospodarskem in potniškem transportu, le majhen del v energetiki, s 23 odstotki sledi jedrska energija, energija iz obnovljivih virov z 19-odstotnim deležem, trdna goriva, kamor sodi pretežno premog, so predstavljala 15 odstotkov, zemeljski plin pa 12.
Največji delež domače proizvodnje predstavlja jedrska energija
Ker za zadovoljitev vseh potreb v Sloveniji ni na voljo dovolj domačih virov, jih moramo nekoliko manj kot polovico uvoziti, merjeno po energijski vrednosti. Skupna domača proizvodnja energije je bila lani za 8,6 odstotka višja kot leto prej, Slovenija pa je z domačimi viri zadovoljila 53 odstotkov svojih potreb po energiji, kar je pet odstotnih točk manj kot leta 2020 in odstotno točko več kot leta 2019.
Največji delež domače proizvodnje energentov je lani s skoraj 45 odstotki predstavljala jedrska energija, 35 odstotkov energije je bilo pridobljene iz obnovljivih virov, dobra petina pa je bila iz premoga in trdnih goriv.
Se je pa lani za skoraj štiri odstotke zvišala končna poraba električne energije v Sloveniji, ki je znašala 13.550 gigavatnih ur. Največji delež porabe je šel na račun predelovalne dejavnosti in gradbeništva (6062 gigavatnih ur), gospodinjstva pa so porabila 3803 gigavatnih ur oz. 4,6 odstotka več kot leto prej.
Sicer pa so cene električne energije v drugi polovici leta 2021 ter v prvem četrtletju 2022 v Evropi dosegle najvišje zgodovinske vrednosti, kar gre pripisati povečanemu globalnemu povpraševanju in visoki ceni zemeljskega plina. Na cene zemeljskega plina so vplivale neugodne vremenske razmere in negotovosti pri zagotavljanju oskrbovalnih poti iz Rusije.
Tudi na cene energentov v Sloveniji so že lani vplivala neugodna gibanja nabavnih cen na trgu energentov. Največji vpliv na rast cen električne energije so imele povišane cene zemeljskega plina ter emisijskih kuponov, pri čemer so se cene zemeljskega plina v Evropi zvišale za 281 odstotkov v primerjavi z letom 2020.
Energetske družbe so lani močno povečale prihodke
Prihodki od prodaje energetskih družb so se po upadu v letu 2020 zaradi nižje prodaje naftnih derivatov v času pandemije lani znova povišali, tokrat celo na najvišjo raven. K rasti sta najbolj prispevali dejavnosti trgovanje in distribucije z energenti ter posredništva in trgovine z gorivi, predvsem zaradi rasti povpraševanja po energentih.
Ob tem je na izjemne rezultate energetike kot celote pod črto pomembno vplivala tudi poravnava s skupino General Electric s Termoelektrarno Šoštanj, s čimer je bil tej povrnjen velik delež škode, povezane z gradnjo šestega bloka. Pet največjih družb v energetiki je celotne prihodke v enem letu povečalo med 56 in 135 odstotki.
Slovenske družbe v energetiki so lani ustvarile 1,7 milijarde evrov dodane vrednosti, kar je bilo za 344 milijonov evrov oziroma za četrtino več kot leto prej. V zadnjih petih letih je dodana vrednost v povprečju zrasla za 7,5 odstotka na leto, dodana vrednost na zaposlenega pa na 144.000 evrov oziroma za četrtino. V energetiki je bilo lani zaposlenih nekaj več kot 11.800 ljudi.
Upravni odbor in skupščina zbornice sta sicer danes obravnavala in potrdila tudi program dela in finančni načrt za leto 2023, upravni odbor pa se je seznanil še s socialnim dialogom v sklopu dveh kolektivnih pogodb in obravnaval nekatera aktualna vprašanja.
