Doslej sprejeti ukrepi za blažitev posledic energetske krize in draginje v letu 2023 so po oceni fiskalnega sveta vredni okoli 700 milijonov evrov. Od tega znaša učinek na državni proračun 428 milijonov evrov, predvsem v obliki izpada prilivov zaradi nižjih DDV in trošarin za električno energijo in energente.
Za leto 2023 je vlada napovedala sprejem novega svežnja ukrepov, ki naj bi bil vreden 1,2 milijarde evrov. V primeru, da je ta ocena realistična, v sprejetem proračunu tako ni več prostora za sprejem dodatnih ukrepov, je v redni mesečni oceni realizacije proračuna zapisal fiskalni svet. V prvih 11 mesecih letos je primanjkljaj državnega proračuna znašal 562 milijonov evrov. Brez neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije covida-19 in draginje bi imel presežek v višini 298 milijonov evrov.
Fiskalni svet je tako ponovil svojo oceno, da je jeseni sprejeti rebalans nerealističen. Za leto 2022 je namreč z njim določen primanjkljaj v višini nekaj nad dvema milijardama evrov, kar pomeni, da naj bi ga bilo samo v decembru realiziranega skoraj 1,5 milijarde evrov.
Prihodki od EU sredstev znatno nižji od načrtovanih
Brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje so bili proračunski prihodki v prvih 11 mesecih medletno višji za 16 odstotkov. Visoka rast je delno posledica učinka osnove, saj so bili v prvih mesecih lani zaradi omejitvenih ukrepov prihodki precej nizki, deloma hitrega okrevanja domačega povpraševanja, pomembno pa k rasti prispeva tudi višja inflacija. Ob tem so znatno nižji od načrtovanih v rebalansu predvsem prihodki od EU sredstev.
Odhodki brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za blažitev posledic epidemije in draginje pa so bili v prvih 11 mesecih medletno višji za desetino. Samo v decembru bi »očiščena«poraba, to je brez covidnih ukrepov in draginje, po izračunih fiskalnega sveta znašala okoli 2,3 milijarde evrov, torek okoli 1,3 milijarde evrov več kot v povprečju prvih enajstih mesecev. Gre za nadaljevanje prakse izkoriščanja izjemnih okoliščin, ko se ob pripravi proračunskih dokumentov oblikuje neupravičeno velik manevrski prostor za porabo, je kritičen fiskalni svet.
