Direktor L-teka Radko Luzar pravi, da so v podjetju lani in letos naredili velike skoke. Na vprašanje, čemu pripisujejo tako dobro poslovanje, odgovarja, da je razlog večje povpraševanje po elektronskih komponentah in sklopih v Evropi. »Elektronika je tako področje, ki raste že samo po sebi, tako da je to dobra gospodarska panoga, ki raste in bo verjetno še naprej rasla. Elektronike se po svetu naredi ogromno, pa še je pomanjkanje. Vgrajena je v vsak aparat, v vsako igračo, tako da imamo vsi proizvajalci dovolj dela.«
Konkurenčni prednosti znanje in fleksibilnost
L-tek ima kar veliko konkurence na domačem in tujih trgih, vendar direktor poudarja, da slovenske proizvajalce večinoma poznajo in z njimi tudi sodelujejo. Ker ima vsak svoje partnerje oziroma stranke, se ne kregajo za isti kos pogače, temveč si med seboj pomagajo z nasveti ali si posojajo materiale. V primerjavi s tujino slovenska podjetja, ki izdelujejo elektronske komponente, niso masovni proizvajalci – masovna proizvodnja večinoma še vedno poteka na Kitajskem, za manjše in srednje serije pa so dobri in zelo konkurenčni. »Zato je v Sloveniji toliko podobnih podjetij, kot smo mi, in vsi smo v dobrem položaju, ker so manjše in srednje serije zelo zanimive. Za to pa je potrebno malo več znanja in fleksibilnosti, kar je nekaj, kar nam je pisano na kožo in konkurenčna prednost. In še razvojno ekipo imamo, tako da je to velika prednost, da dobimo bolj zahtevne projekte, ki zahtevajo več znanja in prinašajo višjo dodano vrednost,« doda Radko Luzar.
Podjetje sodeluje z več kot sto partnerji po svetu, večinoma so iz Evrope in tudi iz ZDA, na druge trge pa se ne osredotoča toliko, ker je evropski trg zanj najbolj optimalen. Pomembne partnerje ima tako v Sloveniji kot v Nemčiji, Veliki Britaniji in Avstriji. Preko teh partnerjev, ki elektronske komponente in sklope vgrajujejo v svoje izdelke, je L-tek prisoten praktično po vsem svetu. Luzar izpostavlja odlično sodelovanje s trboveljskim Dewesoftom, zlato gazelo 2012, in podjetjem Instrumentation Technologies, ki je priznanje zlata slovenska gazela prejelo leta 2008. L-tekova največja stranka je prav Dewesoft, za katerega je rezervirana kar polovica proizvodnje. Njegove elektronske komponente so med drugim vgrajene v instrumente na vesoljski postaji Mir in avtonomna vozila, sodeluje tudi z Naso in evropsko vesoljsko agencijo Esa. Podjetje Instrumentation Technologies pa je s svojimi izdelki prisotno v pospeševalnikih, »tako da smo zelo ponosni, da smo del te uspešne slovenske zgodbe«, pristavi Rado Luzar.
Širitev proizvodnje v novih prostorih
V podjetju, ki ves svoj dobiček vlaga v tehnologijo in si prizadeva za čim večjo avtomatizacijo, so posebno ponosni na novo stavbo v novi šentjernejski industrijski coni, kamor so se preselili lani, uradno pa so jo odprli septembra letos. Prostori, ki merijo 6000 kvadratnih metrov, so petkrat večji od prejšnjih, kjer se niso mogli širiti in vgrajevati nove tehnologije in opreme. Investicija je bila z opremo vredna okoli 7 milijonov evrov. V novi stavbi je prostor za nadaljnjo širitev proizvodnje, saj v L-teku računajo na dodatno rast z dobrimi strankami, ki od njih pričakujejo dobavo želenih količin elektronskih komponent, sicer jih utegnejo izgubiti. Ker Evropa ogromno vlaga v proizvodnjo čipov, pa bo tudi na splošno proizvodnja elektronike v porastu. Novi prostori so zgrajeni tako, da so energetsko varčni, na strehi pa je tudi sončna elektrarna, ki jo bodo prihodnje leto še povečali, s čimer podjetje zmanjšuje odvisnost od visokih cen elektrike.
Širitev je prinesla tudi nova delovna mesta. Število zaposlenih se je s prejšnjih 60 povzelo na skoraj sto. Profili, ki jih zaposlujejo, so večinoma elektroinženirji pa tudi strojni inženirji na področju razvoja. Veliko inženirjev je tudi v proizvodnji, na delovnih mestih za sestavljanje in pakiranje pa so zaposleni navadni delavci. Zelo iskani so inženirji, ki jih v L-teku takoj zaposlijo, seveda pa jih je treba nekaj let učiti, pove Luzar in nadaljuje, da strokovnega kadra ni na pretek, zato ga je treba kar zgrabiti. L-tek se v iskanju kadrov predstavlja tudi na fakultetah in mladim ponuja prakso, tako da so vsa praktikantska mesta ves čas zasedena. »Na vseh področjih hočemo dobiti najboljše kadre, ker brez dobre ekipe, kakor koli obrnemo, ne gre,« sklene Radko Luzar, ki se bo z novim letom upokojil, a bo še nastopal v vlogi prokurista podjetja, na vodstvenem mestu pa ga bo zamenjal sedanji tehnični direktor Matej Slapšak.