Če gre verjeti ameriškim politikom, ki so bili tokrat kar enotni, so pravkar preprečili grozečo ekonomsko katastrofo. Oba domova kongresa sta namreč sprejela zakonodajo, ki vsiljuje dogovor železniškim sindikatom in lastnikom, s čimer so onemogočili stavko v tovornem in morda tudi drugem prometu, napovedano za 9. decembra. Predsednik Joe Biden je takoj napovedal, da ga bo tudi podpisal.
40 odstotkov ameriškega tovornega prometa gre po tirih, v veliki meri tudi surovine. Po ocenah Združenja ameriških železnic bi stavka sprva stala dve milijardi dolarjev na dan, potem pa čedalje več, ko bi se podrle dobavne in dostavne verige.
Kadrovsko krčenje pustilo sledi
Spor med lastniki železnic in sindikati se je vlekel že nekaj časa. Ena temeljnih zahtev slednjih je bilo sedem dni plačane bolniške odsotnosti. Zdaj morajo namreč za obisk zdravnika ali prebolevanje vzeti dopust, pa še to je težko, saj ga je treba napovedati vnaprej. Lastniki si na drugi strani plačevanje bolniške odsotnosti težko privoščijo zaradi svoje kadrovske politike. Kot navaja revija New York Magazine, so za doseganje čim višjih dobičkov zelo skrčili delovno silo – po podatkih zvezne agencije za kopenski promet v zadnjih šestih letih za 29 odstotkov ali 45.000 ljudi. To je zelo zožilo manevrski prostor pri sestavljanju delovnih urnikov, plačana bolniška pa bi položaj še poslabšala.
Letos se je v doseganje dogovora vpletla Bela hiša. Septembra so se sporazumeli o predlogu, ki prinaša zaposlenim kar 24-odstotno zvišanje plač v obdobju 2020–2024, 1000 dolarjev dodatka in še nekatere druge ugodnosti, ne pa plačane bolniške odsotnosti. Štirje od dvanajstih sindikatov so predlog zavrnili, preostalih osem pa jim je obljubilo solidarnost, če bo treba, in tako je v zraku obvisela grožnja velike stavke.
Te zdaj ne bo, ker je kongres uporabil pristojnosti iz zakonov in ustave, da lahko regulira promet med zveznimi državami, kar po sodbi vrhovnega sodišča vključuje tudi poseganje v spor med sindikati in lastniki, če je zaradi njega promet ogrožen. V preteklosti je bilo takšnih posegov kar nekaj.
Manever demokratov
Zakon, ki ga je zdaj sprejel kongres, je naletel na nekatere kritike. Bernie Sanders, ki je na strani sindikatov, je zapisal, da »boj še ni končan. V času rekordnih dobičkov železniške industrije je sramota, da zaposleni nimajo niti dneva plačane bolniške odsotnosti.« Ta pravica v ZDA ni avtomatična, jo pa ima približno štiri petine zaposlenih.
Demokrati pod Joejem Bidnom naj bi bili naklonjeni sindikatom – vprašanje zanje torej je, ali bodo čutili kakšne posledice svojih manevrov. V predstavniškem domu kongresa, kjer imajo večino, so namreč sedem dni plačane bolniške izvzeli iz temeljnega dogovora za končanje stavke in jih dali v ločen predlog zakona. Potrdili so oba, vendar tisti o plačani bolniški v senatu pričakovano ni dobil zadosti podpore republikancev.
