Zgodovinski spomin Evropske unije kot zagovornice svobodne trgovine in pravil Svetovne trgovinske organizacije zagotovo seže dobra štiri leta v preteklost, ko je tudi EU zajela trgovinska vojna z ZDA. Trumpove carine na jeklo in aluminij so poleg kitajskih cenejših proizvajalcev prizadele tudi evropske. Uvedene carine in protiukrepi niso koristili nikomur. In vendar so poleg močno načetih odnosov med ZDA in Kitajsko za dlje časa močno obremenili tudi čezatlantske odnose najtesnejših zahodnih partneric. Šele izposlovano trgovinsko premirje Jean-Clauda Junckerja je napetosti med Brusljem in Washingtonom malce razbremenilo, toda dokončno so si v Evropski uniji, ki se je vendarle začela zavedati nujnosti iskanja lastne strateške avtonomije, oddahnili šele po Trumpovem odhodu. Njegove vrnitve in trgovinskih sporov Trumpovega stila si zato v EU ne želi nihče. Prav zato je bil tokratni obisk francoskega predsednika Macrona pri Joeju Bidnu tako pomemben: preprečiti novo trgovinsko vojno z ZDA, do katere bi lahko prišlo v najbolj neugodnem času ohranjanja čezatlantske enotnosti v odnosu do Putinovega režima. Macronu je očitno uspelo.
Aleš Gaube
Biden je bil s svojo agendo ponovnega vzpostavljanja demokracije po svetu in vnovičnega vzpostavljanja načetih čezatlantskih vezi veliki up Evropske unije. Ko je pr...