Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na včerajšnjem zasedanju v maroškem Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal tradicije reje lipicancev in čebelarstva v Sloveniji. Nominacija reje lipicancev je povezala Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo, saj imajo lipicanci že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem. Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je pripravo nominacije ministrstvo vodilo v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Večletno delo je na ministrstvu vodila Špela Spanžel, v. d. dolžnosti generalne direktorice direktorata za kulturno dediščino. »Z vpisom potrjujemo močno kulturno dimenzijo, ki se med drugim kaže v bogati kulturni dediščini in družbenih pomenih, ki jih reja lipicancev prevzema danes. Pred nami je zaveza, da uveljavimo skupne ukrepe za varovanje te nesnovne dediščine,« je poudarila Špela Spanžel.
Prav tako včeraj je bilo na seznam vpisano tudi čebelarstvo. Po besedah ministrice za kulturo Aste Vrečko v sporočilu za javnost je »čebelam in čebelarstvu treba v času podnebnih sprememb posvečati posebno pozornost, prav posebej pa negovati tradicionalno čebelarstvo, način življenja v sožitju z naravo. Čebelarska dediščina ima dolgo zgodovino, ki je prepletena tudi s kulturo in ljubiteljsko umetnostjo. Danes pa pomemben segment čebelarstva predstavljajo tudi urbani čebelnjaki.«
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč pa je ob vpisu na Unescov seznam zapisal, da čebelarstvo predstavlja način življenja skoraj 12.000 Slovenkam in Slovencem ter njihovim družinam, »ki smo vsi skupaj danes lahko ponosni, da je našo bogato čebelarsko tradicijo prepoznal ves svet«. Nominacija čebelarstva v Sloveniji je temeljila na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.
Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote – škofjeloški pasijon, obhode kurentov, klekljanje čipk v Sloveniji ter veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa.
