Prvi obisk predsednika evropskega sveta Charlesa Michela na Kitajskem, ki se je zgodil slab mesec zatem, ko je nemški kancler Olaf Scholz v Pekingu iskal dodatne gospodarske priložnosti sodelovanja, je bil namenjen predvsem izmenjavi pogledov o globalnih vprašanjih, poglobitvi medsebojnega dvostranskega sodelovanja in potekajoči vojni v Ukrajini. Vrhunec Michelovega obiska na Kitajskem, kjer se je sicer srečal tudi s premierjem Li Keqiangom in predsednikom stalnega odbora kitajskega ljudskega kongresa Li Zhanshujem, je zagotovo predstavljal triurni pogovor s predsednikom Xi Jinpingom. Toda srečanje ni prineslo posebnega preboja v evropsko-kitajskih odnosih.
Nežna kritika stanja človekovih pravic
Xi se trenutno sooča z največjimi demonstracijami po letu 1989 zaradi ostrih covidnih omejitvenih ukrepov v državi, katere so oblasti v nekaterih kitajskih mestih že omilile, dodatno lajšanje pa naj bi še sledilo v prihodnjih dneh. In čeprav covidna situacija ni sodila med glavne teme pogovora Xija in Michela, je predsednik evropskega sveta v pogovoru načel tudi nedavne proteste, ki so jih kitajske oblasti ostro zatrle. Xiju je dejal, da je pravica do združevanja ena izmed temeljnih človekovih pravic. Predstavil mu je tudi evropske izkušnje pri spopadanju s covidno krizo, pri čemer je orisal prvotne odločitve za omejitve v javnem življenju, sočasna prizadevanja razvijanja novih načinov testiranja in cepiv. Predsedniku je tudi ponudil, da bi evropska podjetja Kitajski – ta je sicer razvila več svojih cepiv, katerih učinkovitost pa je nekoliko manjša od ameriških in evropskih – dobavljala svoja cepiva, če bi jih Kitajska odobrila.
Michelovo omenjanje pravice do zbiranja je bila zgolj ena izmed diplomatskih kritik stanja človekovih pravic na Kitajskem. Z gostiteljem je spregovoril tudi o pravicah manjšin in drugih temeljnih človekovih pravicah na Kitajskem, ob čemer je poudaril, da Evropska unija s tem ne posega v kitajske notranje zadeve. Dogovorila sta se, da se bosta EU in Kitajska o teh vprašanjih še naprej pogovarjali, obnoviti nameravata tudi evropsko-kitajski dialog o človekovih pravicah, ki je zastal pred tremi leti. Prav zaradi evropske kritike stanja človekovih pravic na Kitajskem, trgovinskih napetosti in zaostrovanja kitajskega pristopa do Tajvana so se v minulih letih odnosi med Kitajsko in Evropsko unijo močno poslabšali.
EU: Peking naj vpliva na Moskvo za končanje vojne
Potem ko so voditelji sedemindvajseterice na svojem oktobrskem zasedanju ugotavljali, da se je potrebno pogovarati s Kitajsko, čeprav ne sme biti Evropska unija v odnosih do te države naivna, je Michel s Xijem iskal predvsem priložnosti sodelovanja. Našla sta jih v skupnem zavzemanju za ohranitev mednarodnega reda, ki temelji na ustanovni listini Združenih narodov ter pri skupnem zavzemanju za spopadanje s podnebnimi spremembami.
Predsednik evropskega sveta je na Kitajskem iskal predvsem podporo Xija za končanje vojne v Ukrajini. Michel je gostitelja pozval, naj uporabi svoj vpliv na Rusijo za končanje vojne in spoštovanje ozemeljske celovitosti Ukrajine. »Kitajska kot stalna članica varnostnega sveta ima posebno odgovornost,« je pomen Kitajske za končanje Putinove agresije na Ukrajino opisal Michel. Od voditelja, ki mu je Komunistična partija pred nedavnim podelila še tretji mandat vodenja države, je slišal enaka zagotovila, kot jih je Xi pred slabim mesecem dni dal že kanclerju Scholzu, ponovil pa jih je tudi na vrhu G20 na Baliju. Michel in Xi sta se strinjala, da so ruske grožnje z uporabo jedrskega orožja nesprejemljive in predstavljajo veliko grožnjo mednarodni skupnosti. Po poročanju kitajske državne televizije je Xi dejal, da bo Kitajska glede vprašanja vojne v Ukrajini še naprej imela konstruktivno vlogo. Hkrati pa je poudaril, da je potrebno nadzorovati »učinke prelivanja krize« ter da so mirovni pogovori za končanje vojne nujni.
Michelova pot uravnoteževanja odnosov s Kitajsko je seveda imela tudi gospodarski element. Evropska unija si za svoja podjetja želi lažjih pravil poslovanja na Kitajskem, ob čemer poudarjajo, da je transparentno okolje poslovanja zagotovljeno kitajskim podjetjem v Evropi. Vendar pa na Kitajskem po težavah njihovih telekomunikacijskih podjetij v EU nasprotno opozarjajo, naj se motnje poslovanja kitajskih podjetij ne nadaljujejo. Hkrati je Michela, zavedajoč se trgovinskih napetosti med EU in ZDA, pozval, naj se EU skupaj s Kitajsko zoperstavi (ameriškim, op. a.) poskusom ločevanja kitajskega in zahodnega tržišča ter uporabe trgovanja ter tehnologije kot orodja politizacije.
