Predsednik vlade Robert Golob je v izjavi za medije izpostavil, da so knjižnice pomembne za razvoj naroda. Niso le prostor za branje in učenje, za gradnjo osebnosti in pridobivanje znanja, ampak so tudi prostor za srečevanje in spoznavanje novih idej. In NUK II je zasnovan ravno v tem duhu, da bo odgovarjal vsem izzivom današnjega časa ter spodbujal spoznavanje in kreiranje novih idej ter znanj za prihodnost.
Spomnil je na pomen knjige za Slovence ter na Trubarja, ki je »postavil temelje slovenskega naroda in državotvornosti«. In ravno ta točka je po Golobovih besedah tista, ki nas mora pri projektih, kot je NUK II, »navdajati z zanosom, da ga moramo realizirati«. Slovenski narod temelji na pisani besedi, ta nas je v Evropi zgodaj postavili na zgodovinsko mesto, bistveno prej, preden smo dobili državotvornost ali politiko. »Zato je dolžnost politike, nas vseh, da spodbuja, da se ta bit slovenskega naroda razvija naprej,«je poudaril. Izrazil je veselje, da so lahko naredili simbolni korak, da so potrdili odločenost, da gredo v investicijo, in pa tudi že prvi konkretni korak, da so vplačali komunalni prispevek.
Sredstva za NUK II bodo, kot je pojasnil Golob, iskali znotraj nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Dodal je, da je na razpolago približno dve milijardi evrov, ki so se jih odločili nameniti resnično pomembnim nacionalnim razvojnim projektom. Manjkajoča sredstva za NUK II bodo, če bi do tega prišlo, zagotovili v integralnem proračunu.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Igor Papič je povedal, da so prejšnji teden vplačali komunalni prispevek v višini 1,6 milijona evrov, kar pomeni, da bodo najbrž še v decembru v pridobili gradbeno dovoljenje. V letu 2023 imajo zagotovljena sredstva v okviru njihovega ministrstva za dokončanje projektne dokumentacije v višini milijon evrov. Na delčku zemljišča se morajo še zaključiti arheološke raziskave, še preden bo zaključena projektna dokumentacija, pa se bo že izvajalo tudi vrtine za toplotne črpalke, je pojasnil.
Kot je še povedal, načrtujejo, da bi v drugi polovici prihodnjega leta začeli s postopki javnega razpisa za izbiro izvajalca gradbeno-obrtniških del in če bo po sreči, računa, da bi lahko že konec leta začeli z gradbenimi deli, zagotovo pa v letu 2024. Zgodbo NUK II želijo zaključiti v letu 2026. Projekt izgradnje je vreden 95 milijonov evrov, ocenjena vrednost opreme je 7,5 milijona evra.
Ravnatelj NUK Viljem Leban je izpostavil, da gre pri NUK II v nasprotju s potrebami pred desetletji danes bolj za uporabniške prostore in ne za skladišča ter da bodo večino gradiva tudi v prihodnje hranili na Leskoškovi cesti. Dodal je, da sodobne knjižnice uporabnikom ponujajo različne prostore, v katerih se pretakajo informacije in znanje in takšen bo tudi NUK II in takšen prostor Univerza v Ljubljani, Ljubljana in Slovenija močno potrebujejo.
Arhitekt Matija Bevk je NUK II opisal kot platformo sodobnega izobraževanja in komunikacij, ki bo postala ena ključnih točk Univerze v Ljubljani, poleg tega bo NUK II tesno povezan z mestom. Ponujal bo 1400 študijskih in 1500 uporabniških mest, glavni element pa bo velika čitalnica v več etažah, ki se bo referirala na Plečnikovo čitalnico v NUK. Poudaril je, da NUK II ne bo podvojitev NUK, temveč ga bo dopolnjeval in razbremenil.
Zgodba z NUK II ima že dolgo brado in sega v 80. leta minulega stoletja, ko je bil izveden prvi natečaj za NUK II, ki pa je ostal nerealiziran. Na mednarodnem natečaju leta 2012 je bila za projekt nove nacionalne knjižnice izbrana arhitekturna rešitev biroja Bevk Perović arhitekti.
