#jezikolumna Avtorske pravice, slovenskega jezika grob
Pri fizični lastnini zakonsko zaščito beležimo že od prvih ohranjenih sumerskih zakonikov dalje, torej vsaj štiri tisoč let. Koncept zaščite intelektualne lastnine je precej mlajši, saj pred izumom tiska v 15. stoletju in razsvetljenskim spodbujanjem splošne pismenosti prepisovanje misli ali idej nekako ni bilo dojeto kot problematično. Za prvi spor glede avtorskih pravic sicer velja disput med irskima menihoma iz 6. stoletja, svetim Kolumbo in svetim Finijanom. Spor naj bi nastal glede pravice do kopije knjige psalmov in naj bi se končal z razsodbo takratnega irskega vladarja, da »vsaki kravi pripada njeno tele, zato vsaki knjigi pripada njena kopija«. Nazadnje se je razvil v »bitko za knjigo«, v kateri naj bi padlo na tisoče mož. Čeprav je zgodba o izvoru spora najbrž skonstruirana, govori, da za pravico do kopiranja misli v knjižni obliki lahko padajo tudi glave.
Simon Krek (Foto: Jaka Gasar)
Začetki avtorskopravne zakonodaje izhajajo manj iz želje po zaščiti avtorjev kot iz potrebe po oblastnem nadzoru, kdo lahko tiska. Za prvi avtorskopravni zakon sice...