Strateške poteze in učne krivulje preobrazbe, ki jih ohranjajo trdožive, so na dogodku predstavile številne gazele. V podjetju Schwarzmann, nominiranem za priznanje gazela osrednje Slovenije 2019, je še desetletje nazaj prevladoval inženirski pristop. Ta je v ospredje postavljal izdelek, danes je poudarek na znanju in procesih. Iz podjetja, ki je ponujalo šotore, so se preoblikovali v podjetje, ki ponuja celostno storitev od načrtovanja do izvedbe. »Pri preobrazbi ni šlo brez podpore vodstva ter kulture prenosa znanja v podjetju,« je dejavnike organizacijske preobrazbe opisala Andreja Susič.
Z vrednotami gradijo odnose
Pomena ekipnega pristopa do strank se zavedajo tudi v MG Rohr, gazeli podravsko-pomurske regije 2021. V podjetju so oblikovali sistem vrednot, s katerimi se najprej identificirajo zaposleni v podjetju, nato pa te vrednote prenesejo tudi na odnose s kupci, sta razložila Matej Natlačen in Samo Jenič. Timsko delo pomeni, da informacije delijo z vsemi v podjetju. Že v začetku v proces vključijo široko ekipo in enakovredno tudi zunanje partnerje, ki jih predstavijo kupcem. Strast podjetja in zaposlenih je mogoče videti skozi način dela, saj se projekta lotijo vsi oddelki hkrati, ter ob tem že razmišljajo o izboljšavah. Svojo drznost kažejo s tem, da včasih kupca potisnejo tudi izven cone udobja, če presodijo, da bi to zanj pomenilo boljšo rešitev. V podjetju lahko vsak prispeva svoje ideje, a zavezanost kažejo tako, da po sprejetju odločitve vsi stremijo k istemu cilju. Zelo pomembna je tudi odkritost. Do kupcev so transparentni, znotraj podjetja pa se odkrito pogovorijo o morebitnih napakah in se iz njih učijo. Vse našteto pomeni, da ne iščejo kratkoročnih dobičkov, pač pa stremijo k dolgoročnim odnosom tako z zaposlenimi kot tudi s kupci.
Na nekoliko več ovir pri pridobivanju novih kupcev pri svojem delu naleti Matevž Kmet iz Acies Bio, gazele osrednje Slovenije 2018. Produktov, ki so jih razvijali za stranke, potencialnim kupcem ne smejo razkriti. Ker so popolnoma prilagojeni posameznim podjetjem, od Acies Bio zahtevajo popolno tajnost. Ti so namreč popolnoma prilagojeni posameznim podjetjem, ki od Acies Bio zahtevajo popolno tajnost. Lahko jih vežejo ekskluzivne pogodbe, lahko so zavezani k varovanje industrijske lastnine ali pa projektov ne morejo razkriti zaradi ohranjanja konkurenčna prednost njihovih strank. Klasični načini komuniciranja zato zanje niso bili primerni in so morali poiskati druge poti. Da bi si morebitne stranke lažje predstavljale sodelovanje, so razvili Smartroute – prikaz procesa izdelave unikatne biotehnološke rešitve. Danes so tako med drugim zaslužni za 28 družin patentov ter sodelujejo v 103 projektih s 61 industrijskimi partnerji.
Do trajnosti z odgovornostjo za prihodnost
Podjetja, ki se želijo trajnostno preoblikovati, gredo skozi zahteven in za nekatere boleč proces. Prav proces je, je poudarila Alenka Hren iz agencije Spirit Slovenija, ključen in daje največ rezultatov. Lastniki in vodstvo po njenih besedah včasih težko razumejo, da gre za zelo globoke in boleče spremembe, ki segajo v celovito poslovanje podjetja. Pri tem je pomembno tudi, da podjetja posamezne korake izpeljejo po svojih zmožnostih in se ob tem ne primerjajo z drugimi. Trajnostna preobrazba pomeni sprejemanje poslovnih odločitev, ki ne bodo škodovale okolju, ljudem in skupnosti, kjer posluje podjetje. A je trajnost samo vmesna postaja, končni cilj pa je regenerativni vpliv na okolje, njegovo oživljanje, je še dodala Alenka Hren.
Prav trajnostne rešitve so bistvo poslanstva slovaškega hitrorastočega razvojnega podjetja Corwin. Kot je pojasnil Michal Maco, country manager Corwina v Sloveniji, niso zgolj investitorji ali gradbinci, pač pa tudi prebivalci mesta. Zato na projekte gledajo skozi prizmo doprinosa za prihodnje generacije. V Ljubljani gradijo projekte na degradiranih območjih in jih revitalizirajo. Njihova nova poslovna stavba Vilharia ima ambicijo, da postane prva ogljično nevtralna stavba v Sloveniji in se pridruži skupini trenutno samo osmih stavb na svetu s certifikatom LEED ZERO. Čeprav morda velja, da so trajnostne rešitve nekoliko dražje, je poudaril Maco, pa je prav energetska kriza tista, ki kaže, da je treba graditi stavbe, ki so energetsko čim bolj neodvisne.
Da je trajnost edina prava pot, se je strinjal Matjaž Krč iz podjetja EKWB, zlate gazele 2021, in dodal, da je njihov produkt že v osnovni trajnostno naravnan, saj njihovi sistemi za hlajenje računalnikov zmanjšujejo porabo energije, v Nemčiji pa že grejejo nekaj stavb. Stavbe z odvečno toploto, ki nastane ob proizvodnji jekla, grejejo tudi na Ravnah na Koroškem, je dejal Aleš Falatov iz SIJ. V obeh podjetjih se zavedajo pomena trajnostnega vpliva na okolje, zaposlene in družbo, za kar si prizadevajo z različnimi projekti.