Slovenski knjižni sejem se počasi izteka, na Gospodarsko razstavišče vabi še danes in jutri, včeraj se je sklenil tudi program letošnje Založniške akademije, ki je bil navezan na temo prodaje avtorskih pravic v tujino oziroma širše, prodiranja manjših književnosti na globalni knjižni trg. Svoje izkušnje s tem so predstavili tudi gostje iz tujine, med njimi sta bila v New Yorku rojeni pisatelj, prevajalec, urednik ter založnik Lawrence Schimel, ki živi v Španiji, piše pa v španščini in angleščini, ter direktorica Helsinške literarne agencije Urpu Strellman.
Ključen je ugled, ne vsebina
Lawrence Schimel je uspešen avtor, čigar dela so izšla v več kot 40 jezikih (nekatera so na voljo tudi v slovenskem prevodu), kot enako živahen prevajalec in založnik pa se na prodajo knjig spozna z več zornih kotov. Osnovo njegovega sporočila bi lahko povzeli z ugotovitvijo, da so interesi avtorja, prevajalca ter založnika pogosto različni, vendar lahko z medsebojnim sodelovanjem precej pripomorejo k temu, da knjiga najde bralce po svetu. »Bistveno je, da se pri ponujanju naslovov v tujino ne obremenjujemo z vnaprejšnjimi prepričanji, kot je denimo, da se prevodi kratkih zgodb ne prodajajo dobro,« je poudaril. »V resnici je sleherno knjigo težko prodati, sploh če je iz manj znanega literarnega okolja, hkrati pa je mogoče za vsako vzbuditi zanimanje – pri tem je bistveno, da imamo na voljo res dober prevod v angleščino.«
Kot opaža, je pri prodaji pravic za neko knjigo včasih manj pomembna njena vsebina kot pa čustva, ki jih vzbuja pri bralcu, ključna pa je čim boljša vpetost v mednarodne založniške mreže: »Prvo leto se na nekem sejmu zgolj spoznaš, drugo leto podrobneje predstaviš svojo ponudbo in tretje leto začneš morda podpisovati pogodbe,« je ponazoril. »Zato bo predstavitev na frankfurtskem sejmu za Slovenijo šele začetek.«
Tuji trgi kot priložnost
Koristne napotke je ponudila tudi Urpu Strellman, nekdanja urednica in založnica, ki od leta 2017 vodi Helsinško literarno agencijo – to so ustanovile štiri srednje velike finske založbe, da bi si delile stroške pri čim učinkovitejšem preboju v tujino. Finski knjižni trg, ki je v mnogih pogledih podoben našemu (vezan je na majhen jezik, ki ga drugje ne razumejo), je namreč dokaj centraliziran, prodaja leposlovja pa upada; rasteta le področji zvočnih knjig (ki za nekatere založnike pomenijo približno polovico prihodkov) in prodaje avtorskih pravic v tujino. Ravno zato mnoge založbe iščejo priložnosti na tujih trgih.
Helsinška literarna agencija založnikom po svetu trenutno ponuja dela 150 avtorjev in ilustratorjev, kar po besedah Urpu Strellman omogoča široko izbiro, v kateri lahko vsak najde nekaj zase. Za uspešno prodajo so po njenem prepričanju odločilni štirje dejavniki: kakovosten izbor del, dobra omreženost, vrhunska promocijska gradiva in dovolj kadra. Sploh na zadnjo točko se v želji po dobičku pogosto pozablja, toda enačba je preprosta: »Več agentov pomeni več prodanih pravic, toda več prodanih pravic pomeni tudi več administracije, pripravljanja pogodb, izstavljanja računov, zato začne zmanjkovati časa za prodajo kot tako.«
Pomen dobre promocije
Glavna merila pri oblikovanju kakovostne ponudbe so uspeh knjige pri bralcih, prejete nagrade ali nominacije, naklonjene kritike, pozorni pa so tudi na to, ali neko delo naslavlja potrebe tujih založnikov. »Knjige, ki ni tako ali drugače uspešna na Finskem, ni mogoče prodati v tujino.« Toda to je šele prvi korak: vsi zaposleni na agenciji obiščejo več knjižnih sejmov letno, sodelujejo z drugimi tovrstnimi agencijami po svetu in sistematično navezujejo stike s tujimi založbami, nadvse pomembni so tudi tesni odnosi s prevajalci. »Poznajo namreč domači trg, njegove potrebe in želje, zanimajo pa jih tudi starejša dela, ki so morda primerna za neko okolje.« Ker so predstavniki manjše književnosti, se morajo pri promociji še dodatno potruditi. »Treba je ponuditi dobre vzorce, vsaj dvajset do sto strani kakovostnega prevoda, ter enako dobre povzetke zgodbe in tematik, recenzije in intervjuje z avtorji. Imeti je treba tudi jasno tržno usmeritev: kaj dela knjigo zanimivo, katero je ciljno občinstvo in tako naprej.«
Založniška akademija se je včeraj popoldne sklenila z okroglo mizo Frankfurt po Frankfurtu, na kateri so slovenski založniki razmišljali o tem, kako najbolje izkoristiti častno gostovanje prihodnje leto (in na sejmu v Bologni leto kasneje). Med drugim so se strinjali, da imajo pomembno vlogo pri prodiranju slovenske književnosti v svet založbe, da pa bo potrebna tudi sistemska podpora pri promociji in zagotavljanju kontinuitete prevodov v tuje jezike.