Posojilo, ki ga je Evropski parlament potrdil s 507 glasovi za, 38 proti in 26 vzdržanimi, predstavlja približno polovico sredstev, ki jih bo Ukrajina po ocenah potrebovala v letu 2023. Denar bo v skladu s predlogom Evropske komisije namenjen kritju njenih ključnih tekočih stroškov, predvsem javnih storitev, kot so delovanje bolnišnic, šol in zagotavljanje stanovanj za preseljene ljudi, piše v sporočilu parlamenta.
Poleg tega bo posojilo doprineslo tudi makroekonomski stabilnosti in obnovi kritične infrastrukture v državi. EU ga bo pridobila na finančnih trgih in ga Ukrajini izplačevala v četrtletnih obrokih. Vezano bo na določene reforme v luči približevanju EU, med drugim na ukrepe Kijeva za boj proti korupciji, reformo pravosodja, spoštovanje načel pravne države, dobro upravljanje in posodobitev državnih institucij.
»Ukrajina mora vedeti, da lahko računa na evropsko podporo tako dolgo, kot bo potrebno. EU je pripravljena zagotoviti redno in predvidljivo finančno pomoč, s katero bo do leta 2023 pomagala pokriti znaten del neposrednih finančnih potreb Ukrajine,« je ob današnji odobritvi posojila dejala evropska poslanka, poročevalka za Ukrajino Sandra Kalniete (EPP).
Posojilo mora zdaj 6. decembra soglasno odobriti še Svet EU. Od začetka vojne so sicer EU in njene države članice za podporo Ukrajini že zagotovile 19,7 milijarde evrov, od tega velik del v obliki makrofinančne pomoči, ki jo je Evropski parlament odobril septembra in julija.
Poleg tega je predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola v sredo predstavila kampanjo Generatorji upanja, katere cilj je Ukrajini zagotoviti generatorje elektrike, ki bodo Ukrajincem v luči nenehnih ruskih raketnih napadov na energetsko infrastrukturo pomagali preživeti zimo.