Agencija za energijo bo v prvi polovici 2023 opravljala naloge pristojnega organa za zanesljivo oskrbo s plinom, z majem pa bo to nalogo prenesla na ministrstvo, pristojno za energijo, torej ministrstvo za infrastrukturo. Agencija bo nato še naprej izvajala vse podporne naloge in ministrstvu zagotavljala potrebne podatke in pripravljala strokovne podlage za sprejemanje odločitev o morebitni razglasitvi kriznih razmer pri oskrbi z energijo in obveznem zmanjšanju porabe plina, je danes v DZ povedala direktorica Agencije za energijo Duška Godina.

Agencija bo imela pomembno vlogo tudi pri prehodu na čisto energijo. »S tem so povezane ne samo spremembe v proizvodnji, nujne so tudi spremembe v rabi energije, kar poleg širših družbenih koristi predstavlja tudi velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja in za uporabnike,« je navedla. Agencija je zadolžena za spodbujanje stroškovno učinkovitega razvoja elektroenergetskih omrežij, zagotavljanje zadostnih zmogljivosti za zanesljivo in kakovostno oskrbo ter zagotavljanje pogojev za čim hitrejše vključevanje obnovljivih virov energije v sistem.

Konec tega leta bo po njenih besedah agencija prvič odločala o 10-letnih razvojnih načrtih elektrooperaterjev, zato bo pomemben del aktivnosti agencije povezan s spremljanjem izvajanja naložb in posodabljanjem naložbenih strategij. Ker bodo morale tarife za uporabo omrežij odražati spodbude za preprečitev nepotrebnih stroškov naložb, agencija uvaja prenovo obračuna omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij. Pretekli teden je agencija sprejela novo metodologijo obračuna, ki se bo za uporabnike in elektrooperaterje začela uporabljati 1. januarja 2024.

»Cilj prenove obračuna omrežnine za uporabo elektroenergetskih omrežij je sporočiti odjemalcem, kako lahko njihova dejanja bodisi povečajo bodisi zmanjšajo prihodnje stroške uporabe omrežja, na ta način pa lahko zagotovimo tudi hitrejše vključevanje razpršenih virov proizvodnje v sistem in razpršenih virov proizvodnje in obnovljivih virov energije v sistem,« je povedala. Ob tem je dodala, da bodo v letu 2023 vse aktivnosti agencije usmerjene v ozaveščanje uporabnikov o spremembah njihovih navad in priložnostih, ki jih prinašajo spremembe v rabi omrežij in v rabi energije.

Agencija bo po njenih zagotovilih veliko pozornosti namenjala tudi nadzoru nad izvajanjem interventne zakonodaje in varstvu odjemalcev, predvsem gospodinjskih. »Ob vseh izzivih bomo tudi v naslednjem letu odgovorno izvajali vse ostale naloge, povezane z reguliranjem podjetij, zagotavljanjem konkurenčnosti trga, preprečevanja tržnih zlorab, varstva pravic odjemalcev in zagotavljanja zakonitosti izvajanja energetskih dejavnosti, nadaljevali pa bomo z izvajanjem podporne sheme za spodbujanje naložb v proizvodne naprave na obnovljive vire energije,« je še naštela.

DZ potrdil spremembe glede delovnega časa mobilnih delavcev

Spremembam nasprotuje sindikat voznikov avtobusov, ki zaradi teh sprememb in slabih razmer v panogi rožlja s stavko.

Spremembe zakona pri določanju delovnega časa prinašajo ločevanje med vozniki v mestnem linijskem prometu ter vozniki v medkrajevnem in posebnem linijskem prometu, torej po vrsti linije, medtem ko se je doslej razlikovalo po dolžini linije.

Sprememba sledijo izhodiščem ustavnega sodišča, da je treba pri določanju delovnega časa voznika pri prevozu potnikov na linijah upoštevati posebnosti opravljanja dejavnosti prevozništva na posameznih linijah ter razlike in podobnosti z delavci, za katere velja zakon o delovnih razmerjih.

S spremembami so se strinjali v Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, saj so se glede plačila za razpoložljivost voznikov dogovorili v kolektivni pogodbi, predlogi sprememb zakona pa tega ne spreminjajo.

Močno pa jim nasprotujejo v Sindikatu voznikov avtobusov Slovenije, saj predlog po njihovem zmanjšuje že pridobljene pravice voznikov in legalizira kršitve delovne zakonodaje, ko gre za delovni čas. Po njihovi oceni je problematičen nepravilno plačan čas, ki ga vozniki avtobusov preživijo med čakanjem na naslednjo vožnjo v določenem kraju. Čas razpoložljivosti bi se moral upoštevati enakovredno v delovni čas in biti primerno plačan, so prepričani.

DZ sprejel novelo zakona o starševskem varstvu

DZ je z 78 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Oče ga lahko izrabi tudi v času materinskega dopusta matere in vse do osmega leta starosti otroka, lahko tudi v več delih.

Novela, ki v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, zagotavlja bolj enakopravno delitev skrbstvenega dela med staršema, zagotavljajo na ministrstvu za delo.

Z novelo bo oče izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo doslej mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.

V noveli se pravica do starševskega dopusta za vsakega od staršev določi v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni za vsakega neprenosljivih. To pomeni, da kadar oče na mater prenese vseh 100 dni starševskega dopusta, lahko mati izrabi 260 dni starševskega dopusta, tako kot je urejeno že zdaj, očetu pa ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi.

Enako velja tudi obratno, kadar mati prenese vseh 100 dni na očeta, oče lahko izrabi 260 dni starševskega dopusta, mati pa ima 60 dni neprenosljivih. Teh 60 dni lahko vsak od staršev izrabi do osmega leta starosti otroka.

Zgornja omejitev pri očetovskem in starševskem nadomestilu se veže na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Sloveniji za preteklo leto.

Trajanje pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva se zaradi zahtev evropske direktive podaljša do osmega leta starosti otroka, medtem ko je bilo do zdaj do konca prvega razreda osnovne šole otroka. Oba starša bosta lahko delala s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, vendar skupna izraba pravice ne bo smela presegati 20 ur tedensko.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Gibanju Svoboda povedali, da dopust za očete zdaj ne bo več znašal le 30 dni, ampak skupno vsaj 75 dni. V SD so dejali, da bo novela prispevala k temu, da bo delitev družinskih obveznosti med očetom in mamo bolj enakopravna. Bo pa treba poskrbeti za dodatne programe v tej smeri, so menili. Če oče bolj koristi starševski dopust, ima to pozitivne posledice v družini, pa so opozorili v Levici.

V SDS so spomnili, da želi evropska direktiva doseči, da bi si partnerja enakomerno porazdelila skrbstveno delo. V NSi pa so menili, da gre pri noveli v večjem delu za vsebino predloga, ki ga je pripravila že NSi.

Miha Kordiš iz Levice se je odzval na to navedbo. NSi je v svojem predlogu namreč po njegovih besedah predvidela represivne ukrepe za družine, ki so že sicer v stiski.

DZ sprejel novelo zakona o državni upravi

DZ je na današnji seji s 53 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o državni upravi, ki med drugim ureja, da naloge na področju verske svobode še naprej opravlja ministrstvo za kulturo. Z novelo se vzpostavlja tudi pravna podlaga, ki bo pospešila digitalizacijo državne uprave.

DZ potrdil novelo zakona o voznikih

DZ je na današnji seji s 53 glasovi za in nobenim proti potrdil predlog novele zakona o voznikih, ki podaljšuje veljavnost starih vozniških dovoljenj za deset let do leta 2033, uvaja ostrejši nadzor nad šolami vožnje in spreminja določila za zdravstvene preglede po ugotovljeni telesni in duševni nezmožnosti za vožnjo motornega vozila.