Avstrija na decembrskem zasedanju notranjih in pravosodnih ministrov EU ne bo ovirala Hrvaške pri vstopu v območje schengna, sta potrdila premierja obeh držav Andrej Plenković in Karl Nehammer, ki se mudi na dvodnevnem obisku na Hrvaškem. »Podprli bomo vstop Hrvaške v schengen, zelo kritični pa bomo, ko gre za pristop Romunije in Bolgarije,« je po srečanju s Plenkovićem dejal Nehammer, ki je pojasnil, da obstaja načrt o ločenih odločitvah o vstopu schengenskih kandidatk.
Ob tem je opozoril, da se Avstrija sooča z velikim navalom nezakonitih migrantov, ki jih je bilo letos več kot 100.000, večina – okoli 75.000 – pa sploh ni bila registrirana, čeprav prihajajo v Avstrijo iz drugih članic schengenskega območja, saj Avstrija sploh nima zunanje meje. Dodal je, da migranti po podatkih, s katerimi razpolaga vlada na Dunaju, prihajajo v Avstrijo predvsem po poti od Turčije čez Bolgarijo in Romunijo na Madžarsko in naprej v Avstrijo. O tem meni, da schengenski režim ne deluje ter da veliko število migrantov postaja vse večji varnostni problem, za katerega je treba najti rešitev, ki ga na Dunaju vidijo v okrepljenem nadzoru zunanje meje in spremembi azilnega sistema.
»Hrvaška ne bo del problema«
Nehammer je zavrnil trditve, da ima glede teh vprašanj drugačna stališča od notranjega ministra Gerharda Karnerja. Ravno Karnerjeva izjava, da zdaj ni čas za širitev schengna, je konec prejšnjega tedna na Hrvaškem udarila kot strela z jasnega, saj minister ni nič rekel o tem, da ima Avstrija do treh kandidatk različna stališča.
Plenković je poudaril, da je zadovoljen s podporo Avstrije, in izrazil razumevanje za njeno zaskrbljenost zaradi velikega števila nezakonitih migrantov. Napovedal je, da se bo zavzemal za močnejši nadzor zunanje meje in krepitev schengenskih pravil. »Hrvaška kot članica schengna bo del rešitve in ne problem,« je rekel Plenković, ki je prepričan, da bo njegova država s 1. januarjem postala članica schengna. Končno odločitev bodo notranji ministri 22 držav članic območja sprejeli na zasedanju 8. in 9. decembra, potrebno pa je soglasje.
V stiku tudi s Slovenijo
Ko gre za namige iz Ljubljane, da bi po vstopu Hrvaške v schengen lahko uvedla nadzor na južni meji, je Plenković dejal, da je Zagreb v stiku s slovenskimi oblastmi in čaka na konec postopka potrjevanja slovenskega stališča do hrvaškega vstopa v državnem zboru. Ob tem je spomnil, da imajo članice schengna v določenih primerih pravico do ponovne začasne uvedbe kontrol na notranjih mejah ter da se bodo s Slovenijo pogovarjali, da ne bi prišlo do verižnega uvajanja nadzora od Nemčije proti Avstriji in naprej proti Sloveniji do Hrvaške. »Najprej skočimo, potem pa rečemo hop,« je dejal Plenković o tem, ali se pogovarjajo z Ljubljano o stanju na meji po vstopu Hrvaške v schengen. Je pa napovedal, da se bosta notranja ministra Tatjana Bobnar in Davor Božinović verjetno srečala v petek na izrednem ministrskem srečanju članic EU.
Obisk predvsem zaradi plina
Nehammer pa je tudi dejal, da je glavna tema njegovega obiska na Hrvaškem energetsko sodelovanje. Avstrija se, je potrdil, zelo zanima za terminal LNG za utekočinjeni plin na Krku. Z njegovo pomočjo bi se otresli odvisnosti od ruskih energentov, ki je bila pred rusko invazijo na Ukrajino visoka, zdaj pa je močno padla, z 80 na 21 odstotkov. Na drugi strani je Plenković dejal, da Hrvaška povečuje zmogljivosti terminala v Omišlju daleč nad svojimi potrebami in je pripravljena prek njega s plinom oskrbovati vso regijo, vključno z Avstrijo in Nemčijo. S Plenkovićem in Nehammerjem bo na Krku tudi bavarski premier Markus Söder. x