Videti je, da ste dobro sprejeli vlogo prve dame slovenskega teka na smučeh.
Da, ampak čisto nenamerno, verjemite. Zadovoljna sem s pripravljenostjo in mogoče se na ta način odraža moja pozitivna energija.
Poletne pregledne tekme pa tudi nedeljska preizkušnja v Beitostoelnu so bile zelo spodbudne.
Vsekakor je to dobra popotnica, dodatna motivacija za nadaljnje delo, pa tudi potrditev, da sem v pripravljalnem obdobju delala dobro. Zavedati pa se moramo, da se rolke ne morejo primerjati s smučmi. Spodbudno je, da sem bila na poletnih tekmah boljša od nekaterih tekmovalk, ki so v svetovnem vrhu, tudi deseto mesto na razdalji v nedeljo pa kaže na to, da sem na pravi poti.
Z novim glavnim trenerjem reprezentance, Olo Vignom Hattestadom, ste že nekaj časa skupaj. Kaj je tisto novo, kar prinesel, kaj je drugače?
Več je poudarka na bazi, več je intervalov. Hattestadu zaupam, saj je dobitnik zlate olimpijske kolajne in številnih drugih odličij, kar že psihološko dobro vpliva na tekmovalca. To je samo plus in ko delaš s takšnim človekom, verjameš, da ti bo uspelo. O tem sem prepričana. Pomembno je tudi, da se je telo dobro odzvalo na vse te spremembe in treninge, prav tako nisem imela kakšnih večjih zdravstvenih težav.
Na zaključnih pripravah pred novo sezono ste se seznanili tudi z novo servisersko ekipo. Kako pomembna je ta, smo se lahko prepričali na olimpijskih igrah v Pekingu.
Tako je, sploh pa na tako težko progi, kot je bila na olimpijskih igrah. Tam je to sploh prišlo do izraza, toda tudi v svetovnem pokalu so proge vse težje. Dejstvo je, da se morajo za vrhunski izid poklopiti številni dejavniki in eden od njih so tudi dobro pripravljene smuči. Brez dobrih smuči ne moreš priti na vrh, ker smo si tekmovalke tako izenačene med sabo, da odločajo malenkosti, in ena od teh so prav smuči. Prepričana sem, da bodo fantje dali vse od sebe, da bodo smuči dobro pripravljene, in če bo tako, ne dvomim o dobrem izidu.
Prva postaja svetovnega pokala bo že v petek v Rukki, kakšna so pričakovanja?
Vsako tekmo bom vzela kot enega od vrhuncev sezone, saj si želim v skupnem seštevku sprinta visoko uvrstitev. Imam visoke želje, vendar ne bom govorila o številkah, ker se mi zdi nesmiselno, želim pa na vsako tekmo pristopiti s pravo glavo. Če bom dala svoj maksimum, tudi če uvrstitev morda ne bo takšna, kot bi si želela, bom zadovoljna. V pripravljalnem obdobju smo trdo trenirali, zdaj bomo nekoliko spustili, in če v Rukki še ne bo vrhunskega rezultata, ne bo nobene panike, ker je to šele začetek sezone.
V letošnji sezoni bodo razdalje za tekačice in tekače enake, tako v sprintu kot na razdaljah. V sprintu bo to pomenilo še nekaj dodatnih sto metrov, kar bo zahtevalo še boljšo telesno pripravljenost.
Zato smo tudi vse poletje in sploh pripravljalno obdobje namenili temu, da smo trenirali v daljših časovnih oblikah, skozi intervale. Pripravljena sem na to, sicer pa smo tudi v preteklosti imeli nekaj daljših sprintov. Spomnim se Muonia, ko je bil sprint dolg štiri minute in mi je šlo zelo dobro. Zato se daljših sprintov ne bojim, preprosto jih bom morala sprejeti.
V letošnji sezoni boste več časa namenili tudi tekmam na razdalji?
Da, to je moj cilj, morda bom v Davosu nastopila na 20 kilometrov, odvisno od počutja in od tega, kako mi bo šel sprint dan prej, na 50 kilometrov pa še nimam namena tekmovati. Vsaj za zdaj še ne.
Eden od vrhuncev bo novoletna turneja. Ali se je boste udeležili?
Nastopiti nameravam samo uvodnih tekmah, potem pa odhajam na priprave, da se pripravim na Planico, ki bo vendarle glavni cilj sezone. Tour de ski z moje strani ne bo v ospredju. Je pa vsekakor želja, da ga enkrat dokončam. Vem, vedno govorim, da ga želim enkrat dokončati, toda vsako leto pride kakšen drug vrhunec, prihodnjo sezono pa res želim priti do konca.
Kako bo s konkurenco? Vemo, da po vsakih olimpijskih igrah kar nekaj tekmovalk preneha tekmovati, prav tako ne bo Rusinj.
Iskreno povedano ne pogledujem k tekmicam, vem, da delajo vse, da bodo najboljše, zato se s tem čim manj obremenjujem. Jih spoštujem, vem, da bodo dobre, tako da bo zanimiva sezona. Vsaj za Švedinje vem, da bodo zelo močne, saj imajo močno konkurenco med sabo, veliko medsebojnih bojev, in mislim, da bom imela z njimi najtežje delo.
Omenili ste Švedinje, potem so tu še Norvežanke, ki imajo tudi primerjavo že med sabo. Kako je s tem pri vas?
Na sprinterskih treningih večinoma delam s fanti, mislim, da je to zelo dobra primerjava, medtem ko si z dekleti na sprinterskih treningih za zdaj še ne morem veliko pomagati, na daljših treningih pa tako in tako delamo skupaj. Glede tega, da sem s fanti, sem letos zelo zadovoljna, ker sem bila lani prepuščena sama sebi, in s tega vidika je to zame velik plus.
Dejali ste, da si v skupinski razvrstitvi sprinta želite priti čim višje. Tudi na stopničke?
Želja vsakega športnika so stopničke. To so sanje in želja, realnost pa potem pride tisti trenutek na tekmi. Verjamem, da sem sposobna priti med prve tri, zavedam pa se, da moram narediti veliko za to, da bi se to tudi uresničilo. Nekaj sem že naredila v pripravljalnem obdobju, drugo bom morala na tekmah, in ne dvomim, da mi bo uspelo. Na prvih tekmah sezone morda vrhunske pripravljenosti še ne bo, vendar je takšen tudi načrt. Vsekakor pa je cilj, da na svetovno prvenstvo pridem v najboljši formi.
Ali še upate, da se vam bo Anamarija Lampič pridružila v ekipnem sprintu na svetovnem prvenstvu?
Iskreno povedano o tem sploh ne razmišljam. Če bo želela nastopiti na prvenstvu, bo nastopila. Že milijonkrat sem povedala, da spoštujem njeno odločitev, in če je treba, lahko še enkrat. Skratka, njen odhod med biatlonke je bila njena odločitev, kot bo tudi ta, ali bo nastopila v Planici. Zagotovo pa si želim z njo tekmovati, kar sem tudi že povedala. Mislim, da bi lahko veliko naredili.