Mestna knjižnica Ljubljana kakovostnim knjigam za otroke in mladino že več kot desetletje podeljuje znak zlata hruška, lani pa so z Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije sklenili še dogovor, da zlate hruške postanejo vseslovensko knjižničarsko priznanje. Za literaturo, izdano v zadnjem letu, bodo to storili danes ob 11. uri v dvorani Urška na Gospodarskem razstavišču, kjer poteka 38. Slovenski knjižni sejem. Strokovna komisija je letos v štirih različnih kategorijah podelila štiri priznanja zlata hruška in še 119 znakov zlata hruška. Izbirali so iz nabora 983 vrednotenih knjig. V zadnjem letu so v Sloveniji izdali 1400 otroških in mladinskih knjig.
Mag. Darja Lavrenčič Vrabec, vodja Pionirske – centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana ter ena od pobudnic podeljevanja zlatih hrušk, pravi, da gre za nekakšno evolucijo teh nagrad. Začelo se je z evidentiranjem knjižne produkcije za otroke in mladino, potem pa se je razvilo do tega, da so zlate hruške postale vseslovensko priznanje za najboljše knjige leta. »Gremo se zelo zares, zelo odgovorno, z vsem spoštovanjem do vseh, ki nam dajejo knjižne izdelke, sploh presežne knjižne zbirke. V tem času so zlate hruške tudi v laični javnosti postale zelo prepoznavne, ne nazadnje se nalepke svetijo s platnic knjig, naši plakati visijo po vseh slovenskih splošnih in šolskih knjižnicah, imamo zgibanke v knjižnicah, ki si jih otroci ali starši vtaknejo v žep in pokukajo na seznam, ko gredo kupovat knjige v knjigarno, zase ali za darilo,« pripoveduje Darja Lavrenčič Vrabec.
»Ne samo priznanje zlata hruška, tudi znak zlata hruška je nekakšna pomoč avtorjem, sploh mlajšim, še neuveljavljenim pri njihovi nadaljnji poti, recimo pri pridobitvi štipendije pri JAK. So pa tudi v pomoč urednikom, da lahko z avtorjem izdajo še kakšno sorodno knjigo, ki ni ravno prodajna na prvo žogo,« je prepričana vodja Pionirske. Navsezadnje zlate hruške spodbudno vplivajo tudi na založnike »in so na področju produkcije nedvomno preobrnile trend izdaje kakovostne literature. Pri tem velikost založbe sploh ni pomembna. Vedno lahko skozi zorenje in z dobrim izdelkom tudi mala založba pridobi zlato hruško in ob tem še napreduje. Ima pa vsak ustvarjalec možnost dobiti tako znak kot priznanje.«
Spodbuda pri nadaljnji poti
Dora Kaštrun je priznanje zlata hruška dobila lani za svoj prvenec Žabci, ki je izšel pri založbi VigeVageKnjige. »Ko sem dobila ta znak, sem najprej pomislila, ali res tudi jaz sodim v ta krog. Bila sem zelo presenečena in hkrati navdušena. Kajti ko hodim po knjižnici, velikokrat vidim knjige, ki so mi všeč, jih cenim – in imajo nalepko zlata hruška,« pravi. Dokaz za to, da je nagrada pripomogla k avtoričini prepoznavnosti, sta ponatis prvenca in nastajanje že drugega dela Žabcev. »Druga knjiga je nekje na polovici, nisem je še pokazala uredništvu. Lažje bo, če prinesem vse ideje na kupu, da izberemo najboljše. Še vedno pa lahko kaj spremenim, razmislim, bolj jasno posredujem kakšno sporočilo. Kdaj pa je treba tudi kaj zavreči, če ni za nobeno rabo, in se s tem sprijazniti,« se smeje mlada ilustratorka in pisateljica.
Kar zadeva formo, gre za klasičen strip, torej stripovske pasice, kot so jih poznali v začetkih stripovskega ustvarjanja za časopise – slika in smešen, satiričen tekst. Vsebinsko se avtorica igra z besedami, pomeni stvari, išče dvojne pomene v pregovorih, izrekih, vsakdanjih besedah, ki jih naveže tudi na aktualne družbene situacije, ekologijo, umetnost. »Kdaj pa je tudi zgolj afnanje mojih knjižnih oziroma stripovskih junakov. Zame je to igra z risbami in besedami.«