Še več, izkušnje kažejo, da pri tistih, ki izkusijo vožnjo s samodejnim menjalnikom, tega nato vselej postavljajo kot prvi pogoj pri nakupu vsakega naslednjega avtomobila. Vsi »izgovori« od prej, od strahu pred neznanim do tako čudnih, da med vožnjo pač »morajo nekaj početi« (kot da ta že sama po sebi ni dovolj stresna in bi se raje še bolj posvetili temu, da bi jo opravili kar najbolj varno), pa nenadoma izpuhtijo.
Domala vsi namreč spoznajo, da je bil strah odveč, in se na nov menjalnik privadijo že po nekaj zavojih ali največ nekaj urah. Kdor že »mora nekaj početi«, pa tudi spozna, kako dobrodošla je dodatna razbremenitev, ali pač še naprej ročno prestavlja, bodisi s pomiki prestavne ročice bodisi z »ušesoma« za volanskim obročem kot v formuli 1. Pa čeprav je res, da tega ne omogočajo vsi. Prav tako pa so že večkrat ovrgli tudi mite, pri novejših avtomobilih pa sploh, da se samodejni menjalniki hitreje kvarijo in z njimi porabimo več goriva. Resnica je namreč ravno obrnjena – vožnja gromozanske večine voznikov je takšna, da enak avtomobil z enakim motorjem in sodobnim samodejnim menjalnikom porabi manj goriva kot z ročnim.
Ob vsem naštetem ni čudno, da delež avtomobilov s samodejnim menjalnikom tudi v Evropi močno raste, proizvajalci ga ponujajo tudi pri avtomobilih nižjih razredov, nekateri, kot Mercedes, pa imajo izključno takšne v veliki večini modelov, zaradi česar bodo že kmalu ročne nehali ponujati tudi v tistih, pri katerih so danes še na voljo. In v prihodnje bo ta rast še bistveno večja. Poleg zgoraj omenjenih razlogov je tu namreč še eden, ki je v bistvu najpomembnejši. Ta pa je elektrifikacija voznega parka, ki bo ročne menjalnike dokončno odplaknila. Električni avtomobili prestav za vožnjo naprej namreč nimajo, zato je pri vseh na voljo zgolj ročica, stikalo ali gumb, s katerim prestavite za vožnjo naprej in nazaj. Ker bodo po letu 2035 bojda vsa vozila le še električna, pa tudi ročnih menjalnikov ne bo več.
