Otroci po svetu vedno bolj zgodaj začenjajo uporabljati splet in ostajajo na spletu dlje časa. Med letoma 2010 in 2020 se je čas, ki ga otroci preživijo na spletu, v številnih državah skoraj podvojil. Pandemija covida-19 je povzročila strm porast časa, ki ga otroci preživijo pred zaslonom, pri čemer so evropski otroci po ocenah na spletu od 6 do 7,5 ure na dan. Nedavne raziskave kažejo, da večina otrok s pametnimi telefoni poroča, da jih za povezovanje, zlasti prek družbenih medijev, uporabljajo »skoraj ves čas«.
Prednosti te korenite spremembe so jasne – širši dostop do izobraževanja, zabave in priložnosti. Enako pa velja tudi za tveganja. Po vsem svetu vsak tretji otrok poroča o tem, da je že doživel spletno ustrahovanje. Leta 2020 je 33 odstotkov deklet in 20 odstotkov dečkov v Evropi poročalo, da se srečujejo z motečimi vsebinami na spletu vsaj enkrat mesečno. Nedavne raziskave v nekaterih delih Afrike in Azije kažejo, da je v letih 2020 in 2021 med enim in 20 odstotki otrok doživelo vsaj en primer spolnega izkoriščanja ali zlorabe na spletu. Otroci so tudi vse bolj izpostavljeni vgrajenim in nevidnim tehnologijam, vključno z algoritmi, sistemi napovedne analitike in celo sledilniki lokacije, ki bi lahko vodile v kršitev njihove pravice do zasebnosti ali celo kaj hujšega. Čeprav je digitalna tehnologija vseprisotna, je ironično, da na milijone otrok še vedno nima dostopa do koristi, ki jih nudi internet.
Vsak otrok ima enako pravico do varnosti in vključenosti ne glede na to, kdo je in od kod prihaja. Vsi otroci si zaslužijo priložnost, da uspevajo v digitalnem okolju, v katerem se te pravice spoštujejo in varujejo. To je tudi eden od temeljev predloga Evropske komisije za evropsko deklaracijo o digitalnih pravicah in načelih, ki je bil predstavljen v začetku tega leta. Mejnik v zvezi s tem je tudi nedavno sprejetje akta o digitalnih storitvah s strani EU. Z določitvijo strogih zahtev za digitalne platforme glede zaščite mladoletnikov na spletu ter prepovedjo oglaševanja in potencialno škodljivih algoritemskih vsebin, usmerjenih na otroke, bo pomagal ustvarjati varnejši digitalni prostor.
Podobno bo nova strategija za boljši internet za otroke, ki je digitalna veja strategije EU o otrokovih pravicah, pomagala zagotoviti, da bo vsak otrok v Evropi na spletu zaščiten, opolnomočen in spoštovan. V okviru te strategije Evropska komisija začenja pripravo kodeksa za starosti primerno zasnovo digitalnih proizvodov in storitev ter bo v proces priprave vključila otroke. Spodbujala bo tudi učinkovita orodja za preverjanje starosti in državam pomagala pri izmenjavi dobrih praks na področju izobraževanja za medijsko pismenost.
Zaščita otrok na spletu in izboljševanje njihovega dostopa do digitalnega učenja in drugih priložnosti sta tudi pomembna poudarka pri delu Unicefa po vsem svetu, od sodelovanja z vladami za razvoj politik in pravnih okvirov, kot velja v EU, do podpiranja ministrstev za izobraževanje pri spodbujanju razvoja digitalne pismenosti otrok in veščin, povezanih z varnostjo na spletu, ter sodelovanja z vodilnimi podjetji s tega področja pri iskanju inovativnih rešitev, ki zagotavljajo varnost otrok na spletu.
Unicef s programi, kot je Global Kids Online, in projekti, kot je Disrupting Harm, pomaga graditi tudi dokazno podlago o digitalnih pravicah otrok, ki nam bo pomagala razumeti, kako digitalna preobrazba družbe vpliva na življenja in dobrobit otrok. Unicef sodeluje tudi s partnerji v vladah in tehnološki industriji, da bi vsakega otroka povezali z digitalnim učenjem. Pobuda Giga na primer s ciljem povezovanja vseh šol na svetu z internetom združuje izkušnje Unicefa na področju izobraževanja in javnega naročanja, strokovno znanje Mednarodne telekomunikacijske zveze na področju regulacije in politik ter sposobnost zasebnega sektorja, da hitro uporabi tehnološke rešitve. Digitalno platformo za učenje The Learning Passport, ki je začela delovati leta 2018 in je namenjena razseljenim otrokom, zdaj uporablja več kot 2 milijona otrok v 17 državah.
To področje se tiče vseh. Zato so se konec oktobra na forumu za varnejši internet v Bruslju zbrali oblikovalci politik, vodilna podjetja, zaposleni v vzgoji in izobraževanju, starši ter otroci in mladi, da bi razpravljali o tem, kako lahko internet izboljšamo za otroke.
Opolnomočenje je ključnega pomena. Otroke in njihove starše, vzgojitelje in učitelje moramo naučiti, kako prepoznati tveganja na spletu, kako razumeti, kaj je resnično in kaj je lažno, ter kako čim bolje izkoristiti digitalne priložnosti. K temu prispevajo tudi centri za varnejši internet po vsej Evropi, med drugim z zagotavljanjem platforme, prek katere lahko mladi izrazijo svoje skrbi in poglede. Vse države bi morale razmisliti o vzpostavitvi podobnih digitalnih podpornih omrežij.
Zagotavljanje varnosti na spletu, digitalno opolnomočenje in digitalna vključenost so svetovni izzivi. S skupnimi močmi lahko ta vprašanja rešujemo uspešneje in učinkoviteje. Naš cilj mora biti nič manj kot varen, zaščiten in zaupanja vreden digitalni prostor kot temelj naše digitalne družbe – za vsakega otroka in vse ostale, in to povsod. x
Dubravka Šuica je podpredsednica Evropske komisije za demokracijo in demografijo
Thierry Breton je evropski komisar za notranji trg
Catherine Russell je izvršna direktorica Unicefa
