Ob nekoliko hladnejših dneh se prileže marsikatera specialiteta iz arzenala avstro-ogrske kuhinje. Denimo krpice, specialiteta, ki izvira iz Češke, prav dobro pa se je zasidrala tudi v Avstriji; na podeželju kot preprosta domača ali kmečka jed, na Dunaju pač kot njena gosposka različica. Krpicam v Avstriji pravijo fleckerl, s čimer označujejo štirikotne krpice iz testa za rezance. Izrezujejo jih s koleščkom za rezanje testa, s čimer dosežejo drobno vijugaste robove. Ti niso samo zaradi lepšega videza, ampak omogočajo, da se omaka iz dušenega zelja nanje lepše prime.

Takšne preproste krpice so osnova za klasične jedi dunajske kuhinje in so jih vse do 20. stoletja uvrščali v slaščičarsko kuhinjo, enako kot vse druge jedi, katerih glavna sestavina je moka, ne glede na to, ali so sladke ali slane. Jedi iz testenin in pražene močnate jedi imajo v Avstriji dolgo tradicijo in prihajajo predvsem iz alpskih regij, kjer so bili na voljo maslo, jajca in mleko. Kuhanim krpicam, ki jih je kuhar sam izrezal iz testa, ki ga je sam zamesil in razvaljal, so primešali najrazličnejše druge sladke ali slane sestavine.

Med najbolj razširjene različice krpic štejemo tiste s sladko skuto (topfenfleckerl), ki jih v pečici zapečejo kot narastek, poleg pa ponudijo kompot. Skutne krpice pripravljajo tudi na slan, celo pikanten način in jih postrežejo s popečeno slanino ali ocvirki, navado pa so prevzeli od Slovakov, ki namesto krpic uporabljajo vlivance in namesto skute pikanten mladi sir, čemur pravijo bryndzove halušky.

Druga vrsta krpic so tiste s šunko, schinkenfleckerl. Kuhane krpice zmešajo s koščki šunke, smetano in jajci, posujejo z drobtinami (nekateri še z naribanim sirom) in zapečejo v pečici. V starih kuharskih knjigah najdemo celo »postno« različico s prekajeno ribo namesto šunke, v Plachutta-Wagnerjevi stari avstrijski kuharici pa varčevalni nasvet, da lahko šunko »z vidika znižanja stroškov« zamenjamo s kranjsko klobaso.

Najbolj znana različica jedi, široko razširjena tudi pri nas, pa so zeljne krpice. V osnovi jih pripravimo tako, da kuhane krpice zmešamo z na praženi čebuli dušenim svežim zeljem. Pri tem lahko ostanemo in jed uporabimo kot samostojen obrok ali prilogo k drugim jedem. Celo k sladkovodnim ribam! Lahko pa jo ne le »z vidika zvišanja stroškov« oplemenitimo s kranjsko klobaso ali po želji s panceto, kot narekuje tokratni recept. Dobro je vedeti, da na Dunaju to jed postrežejo z narezanim drobnjakom in rženim kruhom!

Nedeljsko kosilo receptnedeljski dnevnik zeljne krpice