Prvi dan zasedanja skupine G20 na Baliju je razpravo voditeljev največjih gospodarskih sil sveta zaznamovala vojna v Ukrajini. Medtem ko se je po navedbah predsednika evropskega sveta Charlesa Michela državam uspelo dogovoriti o sklepni deklaraciji vrha, je bila vsa pozornost namenjena video nagovoru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in na Baliju prisotnemu ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu. Da bi Ukrajina in Rusija zbližali stališča o obnovitvi pogovorov o premirju, ni bilo zaznati. Nejasno ostaja tudi, ali bo Rusija obnovila dogovor o izvozu žit iz ukrajinskih pristanišč, ki se izteče v soboto.
Že nekaj tednov pa se nakazuje, da bi zahodne zaveznice rade Ukrajino v zakulisju prepričale, naj sede za pogajalsko mizo, potem ko je dosegla pomembne zmage na bojišču. Vsaj uradno ne v ZDA ne Evropski uniji takšnih pritiskov na Ukrajino ne priznavajo, pa čeprav je ameriška administracija pred dnevi na Kijev pritiskala, naj pokaže vsaj pripravljenost za pogajanja, potem ko so v ukrajinski vladi sprejeli odlok, ki prepoveduje pogajanja z Rusijo. Zelenski je pozneje dejal, da so se pripravljeni pogajati s Putinovim naslednikom.
Ukrajina noče minska 3
Vprašanje pogovorov o premirju vse odtlej na obeh straneh Atlantika odpravijo z istim stavkom, da se bo morala Ukrajina sama odločiti, kdaj spet sesti za pogajalsko mizo. Zelenski, ki sicer napoveduje nadaljevanje ofenzive, dokler ne bo osvobojeno celotno ukrajinsko ozemlje, je voditeljem G20 v video nagovoru predstavil svoj mirovni načrt. Ta v desetih točkah v grobih obrisih zajema zagotovitev jedrske varnosti, prehrambno in energetsko varnost, vzpostavitev posebnega tribunala za ruske vojne zločine in mirovni dogovor z Rusijo.
Hkrati je bil Zelenski jasen, da Ukrajina noče novega dokumenta, podobnega dogovorom iz Minska, katerih cilj je bil končati spopade v Donbasu. »Rusiji ne bomo dovolili mirovanja, ponovne okrepitve sil in začetka novega niza terorja in globalne destabilizacije. Dogovora minsk 3 ne bo, saj bi ga Rusija po sklenitvi nemudoma kršila,« je dejal. Ukrajinski predsednik tudi vztraja pri varnostnih jamstvih za svojo državo ter predlaga, da bi povojno varnostno arhitekturo dorekli na posebni mednarodni konferenci. Skupino G20, ki jo je imenoval G19, kar je letelo na članstvo Rusije, je pozval s sprejemu predlaganega mirovnega načrta. Da bi se to zgodilo, je glede na različna stališča med dvajsetimi članicami malo verjetno. Ukrajina ni v G20, Zelenski pa je imel video nagovor na vabilo indonezijskih gostiteljev vrha.
Zahod iskal pomoč Xija
Za Kremelj so besede Zelenskega o minsku 3 potrditev večkrat izraženega stališča, da Ukrajina zavlačuje z mirovnimi pogovori, za katere Moskva po porazih na bojišču kaže več zanimanja. Indijski premier Narendra Modi in kitajski predsednik Xi Jinping, ki nista obsodila ruske agresije, sta pozvala k vrnitvi k diplomaciji. Xija sta španski premier Pedro Sanchez in francoski predsednik Emmanuel Macron pozvala, naj uporabi vpliv na ruskega predsednika Vladimirja Putina in ga prepriča h končanju vojne.
ZDA in EU bodo skušale na vrhu G20, ki se končuje v sredo, druge članice prepričati o odločnejši obsodbi ruske agresije. Ta se je tako znašla v sklepni deklaraciji, ki sicer govori o prehranski varnosti, boju proti podnebnim spremembah in vprašanju dolgov revnega juga. Lavrov, ki je prisluhnil nagovoru Zelenskega in ga obtožil podaljševanja konflikta, je ocenil, da so zahodne države skušale sklepno deklaracijo spolitizirati tako, da bi celotna G20, torej tudi Rusija, obsodila dejanja Ruske federacije. »Toda naredimo to pošteno in povejmo, da imamo na to vprašanje različne poglede,« je pristavil Lavrov. Besedišče 16-stranske deklaracije so potem zares omilili, tako da bi bila sprejemljiva tudi za Moskvo.
