Minulo soboto je Zavod Škrateljc tudi uradno popeljal družine po novi pravljično-doživljajski poti, ki jo je tokrat umestil v gozd na obrobju Ljubljane. Kot je povedal Uroš Grilc, pravljičar in strasten pripovedovalec zgodb, je pot edinstvena, saj so na njej postavili kar osem glasbenih postaj. Seveda ne kakršnih koli. »Vsekakor ni naključje, da smo na Dobrovi ustvarili glasbeno doživetje. Idejo, kakšno pot si želimo narediti, smo dobili od Emila Adamiča, rojenega na Dobrovi,« je pojasnil Grilc, pri tem pa dodal, da sta pri oblikovanju glasbil na poti pomagala Samo Kutin iz skupine Širom in Alenka Vidrgar, ki je zasnovala kamnito zvočilo, narejeno iz kraškega kamna. »Vsekakor je bil pravi izziv izdelati glasbilo, ki bo trpežno in odporno proti vsem zunanjim vplivom, hkrati pa bo oddajalo zvok,« je povedal Kutin in priznal, da je kot glasbenik moral sam s sabo skleniti kar nekaj kompromisov. »Seveda ne zvenijo popolno, vsekakor pa so odlična priložnost za to, da s kolegi glasbeniki v gozdu enkrat pripravimo koncert.«
Na pot priporočljivo z beležko
Deveta pravljično-doživljajska pot, ki jo je postavil Zavod Škrateljc, ni namenjena le otrokom. »Med postavljanjem poti in inštrumentov na poti smo ugotovili, da je to velika zabava tudi za odrasle. In prav je tako,« je pripovedoval Grilc in nas pospremil od začetka do konca poti. To smo začeli na parkirišču pri hotelu G Design ob Tržaški cesti. Slab kilometer poti smo hodili po pločniku, mimo Vrtnarstva Breskvar in Eurogardna. Pri gasilskem domu v Podsmreki smo na drugi strani ceste že videli markacijo – rumeni zvon, ki smo mu sledili po urejeni planinski poti v smeri vrha Gradišče (578 metrov). Že po nekaj metrih nas je ob poti pričakala velika skala, ob njej pa leseno kladivo. »Izdelal in prinesel ga je domačin, ki je bil navdušen tako nad zgodbo kot nad idejo umeščanja glasbil ob poti,« je povedal Grilc in nam v roke dal beležko o zakleti grofici, ki jo lahko naročite na spletni strani Zavoda Škrateljc ali pa jo za pet evrov kupite na recepciji hotela. »Vas zanima, kako zveni ošabnost? Udarite na široki rob kamnite plošče in podrgnite po ozkem valovitem robu. Kaj slišite?« nas je na prvi točki vprašal Grilc in dodal, da je nauk prve postaje prav rek, da je skromnost lepa čednost. »Otroci v beležki najdejo cekin za skromnost in ga nalepijo na drevo zakladov, ki je v beležki nekaj strani naprej.«
Ksilofon ali ležalnik na vrhu vzpona
Navdušeni nad prvo točko smo hodili naprej in z nestrpnostjo čakali, kaj nam bo ponudila naslednja točka in kje bo. »Seveda – ob detlu in dveh inštrumentih, ki oponašata detla,« nam je povedal sogovornik, medtem ko je s palicami tolkel po dveh lesenih »bučah«. Zvok, ki smo ga izvabljali iz lesenih glasbil, te enostavno potegne v zgodbo, ki ji nato slediš proti vrhu in se veseliš vsake naslednje postaje. Gozdna pot je zaradi odpadlega listja trenutno precej spolzka, zaradi prekritih korenin tudi nevarna. Tudi zato sta priporočljivi primerna obutev in strpnost pri sledenju markacijam. Na zadnjih sto metrih do predzadnje točke je manjša strmina, ki vzame nekaj sape. Zato pa glasbilo – ogromen lesen ksilofon, ob katerem zadihanemu človeku najprej pride na misel, da gre za udoben ležalnik – omogoča glasbeno ustvarjanje v paru. Zadnja postaja na glasbeni poti je pravljični grad, v katerem živi ošabna grofica. In če vam bo uspelo slediti zgodbi na poti, boste s pomočjo glasbil tudi rešili uganko in nesrečno grofico.
Za pot boste potrebovali tri ure, čeprav jo seveda lahko prehodite tudi veliko hitreje. A verjemite, ne boste hiteli, saj prav vsaka točka, vsak postanek pomeni enkratno zvočno doživetje, nekaj časa pa vam bo vzela tudi zgodba, ki jo lahko preberete v beležki.
