27. konferenca Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP27) v egiptovskem Šarm el Šejku se je prevesila v drugi teden, po prvem pa so zlasti okoljevarstveniki in tudi države v razvoju nezadovoljni z dolgotrajnimi in za zdaj še jalovimi pogajanji. Upajo, da se bo kaj spremenilo v zadnjih dneh. Srečanje s predstavniki več kot 190 držav se bo končalo v petek, lahko pa se tudi zavleče.
Še vedno nič ne kaže, da bi večina držav v praksi bolj kot doslej sledila ciljem prejšnjih podnebnih konferenc glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Planet je tako na poti, da se do konca stoletja povprečna temperatura glede na sredino 19. stoletja dvigne za več kot 2,5 stopinje Celzija (doslej se je za 1,2 stopinje), kar bo z dvigom morske gladine in vse pogostejšimi vremenskimi katastrofami hudo prizadelo večji del človeštva. Dvig temperature je že zdaj večji od povprečja na primer v Kanadi in Evropi.
Trenja zaradi sklada
Konferenca v Šarm El Šejku bi lahko bila neuspešna tudi zato, ker bogate države nočejo priznati svoje odgovornosti za hude posledice podnebnih sprememb v državah tretjega sveta, predvsem v Afriki, kjer je na primer v zadnjih mesecih velika suša hudo prizadela že tako obubožano Somalijo, pa tudi Kenijo in Ugando. Afrika zdaj oddaja štiri odstotke vseh emisij toplogrednih plinov, še manj pa jih je v preteklosti. Na svojem blogu je dolgoletni ugandski predsednik Yoweri Museveni obtožil Evropo, da vse bolj uporablja premog, od afriških držav pa zahteva, da se mu odpovedo.
Veliko vprašanje letošnjega vrha so tako finančna nadomestila za nepopravljive posledice podnebnih sprememb – te najbolj čutijo države, ki so za škodljive izpuste najmanj odgovorne in so vsaj v povprečju tudi manj razvite. Organizacija združenih narodov je včeraj objavila osnutek sklepnega dokumenta tokratnega vrha, o katerem se bodo zdaj pogajali. Po eni možnosti bi financiranje uredili do novembra 2024, morda bi ustanovili finančni instrument pod okriljem OZN, je poročal Reuters. Obstaja še vrsta drugih možnosti, določiti pa bi bilo treba vlogo OZN, pri čemer več kot 130 držav v razvoju zahteva, da se tokratna konferenca konča s trdno zavezo o ustanovitvi sklada za nadomestila, četudi bo trajalo še zelo dolgo, da zaživi v praksi, navaja Reuters. Pozitivne signale si obetajo tudi od vrha G20, ki se v Indoneziji začenja danes.
Kupovanje odpustkov
Posebni odposlanec ameriškega predsednika za podnebje John Kerry je v Egipt prinesel predlog, po katerem bi si podjetja »kupovala« odpustke za ogljikove izpuste z investicijami v zeleno energijo v državah v razvoju. Predlog ni naletel na preveč naklonjenosti, Kerry pa je opozarjal, da republikanci v kongresu ne bodo dali zelene luči milijardam dolarjev za finančni sklad.
