Podpirate gradnjo sežigalnice odpadkov v Mestni občini Ljubljana?
Da. Zaradi več razlogov: okoljski, zdravstveni, samooskrba, znižanje cen. Če se bo država odločila za sežigalnico in Ljubljani dodelila koncesijo, bomo zgradili objekt z najboljšo tehnologijo in zagotovili nižje od najnižjih predpisanih emisijskih vrednosti po standardih Evropske unije. Višina dimnika bo nad plastjo inverzije, s čimer bomo izničili slabost kotlinske lege. Povečali bomo samooskrbo z energijo na 70 odstotkov, znižali ceno toplote, ukinili premog in tako poskrbeli za čistejše okolje in zdravje ljudi.
Podpirate začasno sežiganje ljubljanskih odpadkov v Republiki Srbski?
Da. Tako bi v času energetske krize lahko odkupili elektriko po veliko nižji ceni od borzne. Tja bi odvažali komunalne odpadke oziroma gorljive frakcije iz predelave odpadkov, kar bi za Ljubljano pomenilo za polovico nižji znesek od sedanjega. Nato bi iz gorljivih frakcij po ugodni ceni odkupili elektriko za naše javne zavode.
Podpirate gradnjo kanalizacijskega kanala C0?
Da. Gre za največji kohezijski projekt Čisto.Zate, ki je izjemno pomemben za zdravo okolje, v sklopu katerega gradimo povezovalni kanal C0 v Ljubljani, Medvodah in Vodicah, dograjujemo čistilno napravo in urejamo kanalizacijo na 261 ulicah. S tem bo ukinjenih kar 6.400 greznic, od tega 4.500 v Ljubljani, iz katerih odpadna voda nekontrolirano prehaja v okolje, povečujemo tudi stopnjo priključenosti na kanalizacijo iz 68 odstotkov (2007) na kar 98 odstotkov. S kanalom C0 dodatno zavarujemo čisto pitno vodo. Medvode in Vodice že imajo uporabno dovoljenje.
Bi se zavezali v prvem letu svojega županskega mandata pripraviti strategijo in akcijski načrt za boj proti posledicam podnebnih sprememb? Katere ključne ukrepe bi vključili?
Da. Prvo trajnostno vizijo mesta smo zastavili že leta 2007 in zaradi mnogih izvedenih ukrepov postali zelena prestolnica Evrope 2016, lani pa smo bili proglašeni še za najboljšo zeleno prestolnico od vseh. Po trajnostni poti bomo nadaljevali tudi v prihodnje. Bili smo izbrani v Misijo 100 mest za ogljično nevtralnost do 2030, v izdelavi je akcijski načrt razogljičenja z ambicioznimi ukrepi: novi parki, drevesa, zelene strehe; uvedba električnih avtobusov in na vodik; postavitev treh malih hidroelektrarn na Ljubljanici in vzpostavitev krožne plovne poti; sončne elektrarne na stavbah Mestne občine Ljubljana (MOL).
Podpirate ureditev zmogljivih mestnih avtobusnih linij - Zmaj, ki ga je pripravila Koalicija za trajnostno prometno politiko?
Ne. Mnogo predlaganega v praksi že imamo: zmogljive mestne linije, ki so hrbtenica javnega prevoza, že potekajo po predlaganih trasah; uvajamo nove avtobusne linije; prilagajamo se spremembam prometnih tokov; območje novega Potniškega centra Ljubljana bomo celostno uredili. Predlog, da bi uredili vstop/izstop potnikov na sredini prometnega pasu iz varnostnih razlogov ni izvedljiv, zahteva tudi širjenje prometnih koridorjev. Nedavna raziskava med prebivalci Ljubljane kaže, da je več kot 74 odstotkov zadovoljnih z javnim prevozom v Ljubljani.
Podpirate širitev obvoznice in vpadnic v Ljubljano?
Da. Le ob hkratni posodobitvi železniške infrastrukture in prilagoditvi povezav, ki bodo do uporabnikov prijazne, ter napovedih strokovnjakov o povečanju prometa in dejstvu, da v Ljubljano vsakodnevno pripelje 120.000 vozil, bi širitev obvoznice lahko izboljšala pretočnost. Oboje pa je v domeni države. Širjenja mestnih vpadnic ne načrtujemo, za to ni potrebe. Optimiziramo javi potniški promet, uvajamo rumene pasove, na mestnih vpadnicah smo uredili 6 parkirišč P+R.
Bi določene parkirne površine ali prometne pasove ukinili za motorni promet in jih namenili kolesarjem in pešcem?
Da. To smo že naredili, ko smo iz mestnega središča izrinili motorni promet ter površine namenili pešcem in kolesarjem. Tako imamo v centru mesta ekološko cono, ki je ena največjih v Evropi (17 hektarjev), jo širimo, in bo kmalu dosegla 19 hektarjev. Ob prenovah cest poleg vozišča urejamo še kolesarske steze in pločnike, povsod, kjer je možno, sadimo drevesa. Dejstvo je, da je potrebno zagotoviti prostor tudi vozilom, zato urejamo podzemne garažne hiše. Uredili smo že 310 kilometrov kolesarskih površin.
Bi zgradili parkirno hišo pod osrednjo tržnico?
Da. Gre za celostno prenovo tržnice, ki je nujno potrebna, če želimo, da v prihodnje preživi. Dogradili bomo Mahrovo hišo, uredili prostor za pokrito tržnico, uredili sodobno zbiralnico odpadkov v kleti (sedaj je na prostem) ter zgradili parkirno hišo za obiskovalce, ponudnike in okoliške prebivalce. S prenovo tržnice bomo prodajalcem izboljšali pogoje za delo, obiskovalcem pa skupaj s prikazom arheoloških ostankov zagotovili prijetnejšo izkušnjo.
Podpirate uvedbo posebnih štipendij ali drugih finančnih spodbud, da bi privabili dodatne zdravnike družinske medicine, ginekologije, pediatrije in zobozdravnikov v Zdravstveni dom Ljubljana?
Da. Pomanjkanje zdravnikov je težava celotne Evrope. Potrebno je ločiti med nalogami lokalne skupnosti, ki zagotavlja infrastrukturo (prenovili smo več zdravstvenih domov, nazadnje Bežigrad; načrtujemo še tri nove v Jaršah, na Metelkovi in Rakovniku) in države, ki določa obseg programov in kadre. Potrebujemo 15 zdravnikov, je pa dejstvo, da se v Zdravstvenem domu Ljubljana zdravi tudi 30.000 ljudi brez stalnega bivališča v Ljubljani. Spodbudno je, da so med štipendisti MOL tudi študentje zadnjih letnikov medicine, nekateri so se že odločili za primarno zdravstvo. Zdravnikom iz bivše skupne države bomo uredili najemna stanovanja.
Bi povečali sredstva za subvencioniranje počitniškega varstva otrok?
Da. To že izvajamo. Poleg nevladnih organizacij preko javnega razpisa subvencionirano počitniško varstvo izvajamo v Mali ulici, Mladih zmajih, v Zavetišču Gmajnice in drugod. Za socialno ogrožene otroke je brezplačno. Vsako leto povečujemo obseg programov in število prostih mest za otroke in posledično proračunska sredstva, tudi za zimovanja in letovanja otrok iz vrtcev in šol ter preko ljubljanske zveze prijateljev mladine v sedmih počitniških domovih na morju in gorah, ki so v lasti MOL.
Bi občina morala kupovati več zazidljivih zemljišč za gradnjo neprofitnih najemnih stanovanj?
Ne. MOL ima zadosti zemljišč. Pričakujemo od Vlade Republike Slovenije, da bo po zgledu iz tujine zagotovila sistemski vir financiranja stanovanjske gradnje po vzoru Dunaja. Potrebujemo še 3000 mestnih stanovanj.
Bi letno namenili fiksni delež proračuna občine gradnji neprofitnih najemnih stanovanj?
Ne. Za to ni potrebe, ker MOL že sedaj kot ustanoviteljica Javnega stanovanjskega sklada (JSS) MOL ves čas skrbi tudi za njegovo finančno stabilnost tako z zagotavljanjem sredstev za delovanje (plače, ostali stroški) kot tudi z denarnimi sredstvi in zemljišči, ki omogočajo gradnjo mestnih stanovanj. V JSS MOL že sedaj oddajamo 4433 stanovanjskih enot, od 2006 smo stanovanjski fond povečali za kar 45 odstotkov. Do 2026 načrtujemo že gradnjo okoli 2000 mestnih stanovanj. Namenjanje dodatnih sredstev »na zalogo« je nespametno in lahko zavira izvedbo drugih pomembnih projektov.
Podpirate avtonomne cone?
Da. Pod določenimi pogoji. Že vrsto let spodbujamo delovanje AKC Metelkova mesto, ki je najpomembnejša gonilna sila alternativne kulture v slovenski prestolnici in je mednarodno uveljavljena. Metelkova mesto je center urbane kulture, prostor kritičnega premisleka, državljanske angažiranosti, ki s svojim delovanjem vzpostavlja Ljubljano kot odprt prostor pretoka idej, ustvarjalnosti. Že pred leti smo postali lastniki zemljišča, ki smo ga prepustili v upravljanje AKC Metelkova mesto in jim tako omogočili nemoteno delovanje.
Bi prekinili družbeno pogodbo z Olimpijskim komitejem Slovenije in Elektrončkom Jožeta Pečečnika za projekt Bežigrajski športni park? Kako bi rešili problem Plečnikovega stadiona?
Ne. Če se bo večinski družbenik odločil, da ne bo več vztrajal pri projektu in bo odstopil od družbene pogodbe, bo mesto s tem soglašalo. Mesto na stadionu nima zemljišč temveč ob njem. Je pa žalostno, da se projekt nikakor ne premakne z mrtve točke in da Plečnikov stadion že vrsto let propada zaradi nagajanja nekaterih prebivalcev sosednjih Fondovih blokov in bivšega ministra za kulturo. Če se bo država odločila kupiti stadion, bo mesto s tem soglašalo.
Bi omejili gradnjo novih nakupovalnih središč?
Ne. Mesto v prostorskem načrtu določa površine, kjer je gradnja trgovskih stavb dopustna. Ali bo do gradnje dejansko prišlo, pa je odvisno od poslovne odločitve izvajalcev trgovske dejavnosti. Dokler obstaja interes za gradnjo nakupovalnih središč in je dovolj povpraševanja, je pravilno, da je na voljo raznovrstna ponudba. Vsak posameznik se nato sam odloča, pri komu bo nakupoval.
Bi omejili širjenje turističnih nastanitvenih kapacitet (prepoved gradnje novih hotelov, prepoved Airbnb)?
Da in ne. Gradnja novih hotelov je dobrodošla, pred kratkim je bil odprt drugi hotel s 5 zvezdicami. Drugače pa je z oddajanjem stanovanj prek platforme Airbnb, ki je zakonsko neurejena. Država bi morala uvesti strožji in učinkovitejši nadzor, na kar smo prisojno ministrstvo v preteklosti že večkrat opozorili. Gosti, ki neprijavljeni bivajo v takšnih nastanitvah, ne plačujejo turistične takse in statistika jih ne zaznava. Tudi z vidika varnosti je potrebno goste prijaviti.
Bi omejili širjenje oziroma celo zmanjšali površine, namenjene gostinskim vrtovom?
Ne. Gostinski vrtovi so že zdaj prostorsko omejeni, imajo točno določeno postavitev, ki jo morajo upoštevati. Postavljeni morajo biti skladno z načrtom ter ne smejo ovirati pešcev in kolesarjev. V nasprotnem primeru sledi inšpekcijski nadzor, na podlagi katerega lahko plačajo kazen, če ne upoštevajo njihove ugotovitve.
Podpirate omejitev županskega mandata? Če da, na koliko let?
Ne. Župan je na volitvah izbran neposredno, zbirajo ga volivke in volivci. Če so zadovoljni z njegovim delom in če je izpolnil njihova pričakovanja, ga bodo znova volili, če ne, ga ne bodo. Vsak župan mora na začetku najprej spoznati zakonitosti mesta, se seznaniti z aktualnimi vprašanji in za to potrebuje nekaj časa. Dokaz, da dolgo županovanje ni slabost, temveč prednost, je bivši dunajski župan dr. Michael Häupl (zame najboljši evropski župan), ki je vodil mesto 24 let, Dunaj pa je v tem času doživel izrazit razcvet.
Bi uvedli participativni proračun?
V formalni obliki ne. Ga že imamo, kajti občanom že vrsto let omogočamo sooblikovanje proračuna in sodelovanje pri projektih ter ukrepih skozi različne dejavnosti in programe. Na mesečnih srečanjih s četrtnimi skupnostmi obravnavamo predloge in pobude, ki so osnova za pripravo načrtov t.i. malih del. Poleg tega sem osebno na voljo meščankam in meščanom na mesečnih dnevih odprtih vrat, kjer sem jih od leta 2006 osebno sprejel več kot 30.000. Mnogo pobud uredimo na vsakodnevnih ogledih projektov na terenu.
Bi na Žalah uredili pokop posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev?
Ne. Vsak umrli si brez dvoma zasluži dostojen pokop. Po zakonu so lokalne skupnosti dolžne poskrbeti za pokop umrlih iz svoje občine, kar pomeni, da MOL mora zagotoviti prostor Ljubljančanom. Kljub prenovah in širitvi na Žalah prostora primanjkuje. V ta namen je država uredila Spominski park Teharje, ki je posvečen žrtvam vojne in povojnih pobojev. Prav bi bilo, da žrtve tam končno najdejo svoj mir. Javno podjetje Žale upravlja 18 pokopališč, v prenovo nekaterih smo v 15 vložili 30 milijonov evrov.
