Zastavonoša. Izraz, ki ga v avtomobilizmu koristimo kar precej pogosto. Predvsem takrat, ko želimo še posebej izpostaviti pomen posameznega avtomobila znotraj posamezne znamke. Najpogosteje gre tako za tisti štirikolesnik, ki predstavlja vrh ponudbe – v smislu, da je najbolj luksuzen, pogosto največji ter ponuja največ novosti oziroma tehnološkega napredka znamke, razreda ali celo avtomobilizma na splošno.
To slednje je rezervirano za res redke primerke, je pa mednje v preteklosti večkrat spadal tudi mercedes-benz razreda S. Ker je bil pogosto znanilec številnih novosti, je prestavljal meje in postavljal standarde, ki so mu drugi lahko le sledili. No, pa saj je to še danes. A zdaj se mu je, in to kar znotraj iste »hiše«, pridružil še en avtomobil, ki si zasluži naziv zastavonoše in avto, ki si z njim tega naziva že kmalu ne bo več delil, temveč ga bo od njega prevzel. To pa je mercedes-EQ EQS.
Kar je po svoje tudi logično. Poenostavljeno smo namreč večkrat lahko slišali, da je EQS v resnici električni razred S, kar do neke mere seveda drži, ne pa čisto popolnoma. Res je, da predstavlja vrh Mercedesove električne ponudbe in je s tem ekvivalent vrhu Mercedesove ponudbe z »običajnimi« motorji, da gre za luksuzno limuzino in tako naprej, a po drugi strani to nikakor ni »zgolj« električni razred S, ki bi mu nadeli baterije in električni motor. Ne, gre za samostojen avtomobil, na svoji, posebej električnim avtomobilom namenjeni platformi, ki ima kljub le štirim centimetrov več skupne dolžine (5,22 metra) kar deset centimetrov daljšo medosno razdaljo (321 centimetrov), posledično še več prostora v potniški kabini, kjer predvsem zadaj potnikom nudi že skorajda udobje poslovnega letalskega razreda, pa tudi zadek nasploh je oblikovan drugače. Če bi malce pretiravali, bi lahko rekli, da že kar kupejevsko, saj nima tipičnega limuzinskega zadka, zaradi česar se pri odpiranju prtljažnega pokrova dvigne tudi zadnja šipa, s čimer se močno olajša nakladanje večjih predmetov v velikanski, 610-litrski prtljažnik; zanimivo pa je, da za razliko od številnih električnih avtomobilov dodatnega prtljažnega prostora ne nudi v sprednjem delu avtomobila.
Ko se prvič usedemo za volan EQS, je, dobesedno, potrebnih nekaj globokih vdihov in nekaj (deset)minutno spoznavanje z delovnim okoljem. Ta namreč s tremi zasloni, od katerih je najbolj fascinanten gromozanski osrednji, spominja na vesoljsko ladjo iz znanstveno-fantastičnih filmov, svojega ima tudi sovoznik, možnosti novih in novih nastavitev pa smo odkrivali še dneve za tem, ko smo se z njim prvič spoznali; nemara prvič pa se nam je zgodilo, da so tudi nastavitve preko zaslona na dotik med vožnjo enostavne, hitro dostopne, saj je denimo del za klimatsko napravo vseskozi viden in ga ni treba posebej »priklicati«. In ko smo že omenili vesoljsko ladjo – njej podoben je tudi občutek med vožnjo. EQS je namreč neverjetno udoben avtomobil, ki vožnjo preko tudi večjih cestnih nepravilnosti ali manjšega ležečega policaja tako odlično »prebavi«, da sploh ne veste, da ste čezenj zapeljali. Kot bi na nek način tik nad cesto lebdeli na leteči preprogi. Ko želite z njim pospešiti, pa vam notranje organe hitro premeša in pokaže tudi svojo športno plat. Skupnih 385 kilovatov (523 konjev) moči v dveh električnih motorjih (na vsaki osi eden, kar je testnemu primerku zagotavljalo štirikolesni pogon) mu namreč zagotavlja pospešek do stotice v vsega 4,3 sekunde, kar je ob dejstvu, da tehta več kot poltretjo tono (!), res fascinanten podatek.
Kot je tak tudi, da je kljub omenjeni dolžini in teži, tudi zavoljo aerodinamične oblike, njegov doseg med našim druženjem znašal več kot 550 kilometrov vožnje, med katero je bilo za nameček veliko avtocestne, zato bi v mestu in primestju bržčas zlahka dosegel tudi 600 kilometrov! To pa je hkrati tudi doseg, za katerega čisto nihče ne more reči, da je prekratek. EQS 580 ga zagotovijo baterije s kapaciteto 107,8 kilovatne ure, pri čemer je, ob povsem običajni vožnji z vklopljenimi številnimi porabniki, naša poraba znašala manj kot 20 kilovatnih ur na 100 kilometrov. Res je, temperature so bile visoke in pozimi vse skupaj zagotovo pade za kašnih 15, 20 odstotkov, a EQS v testni izvedenki je vseeno eden res redkih električnih avtomobilov, pri katerih vprašanje dosega ni eno izmed najpomembnejših. Kot tudi ni vprašanje, da avto ponuja cel kup možnosti polnjenja in je večje to, kje ga napolniti, če rabimo veliko energije v čim krajšem času. Ultra hitrih polnilnic je namreč pri nas malo, ko na tako naletimo, pa smo si v desetih minutah zagotovili več kot 100 kilometrov dosega.
In še o nečem ne bo spraševal kupec takega avtomobila – o ceni. Ko beseda nanese na Mercedesovo zastavonošo, je pač jasno, da je ta dosegljiv le redkim izbrancem. EQS 580 4matic tako v osnovi stane 149.900 evrov, pri čemer se mu cena z dodatki hitro lahko še močno dvigne.
