Dosedanja pravila na področju ekonomskega upravljanja po besedah izvršnega podpredsednika komisije Valdisa Dombrovskisa delujejo dobro, vendar pa so se pri njih pojavile določene težave. »Smernice za reformo okvirja ekonomskega upravljanja naslavljajo novo resničnost in trenutne izzive,« je poudaril. Namen je poenostaviti javnofinančna pravila, pri čemer bodo imele države članice večjo vlogo pri njihovem določanju. Ključni cilj komisije je zagotoviti vzdržnost javnega dolga, je dejal Dombrovskis.
Države članice bodo v skladu s smernicami pripravile štiriletne nacionalne načrte, v katere bodo vključile cilje na področjih javnih financ, reform in naložb. Načrte bodo pripravile na podlagi izhodišč komisije, ki bodo temeljile na oceni vzdržnosti dolga. Ta izhodišča naj bi glede na danes predstavljeni osnutek reforme državam članicam z visokim in srednjim tveganjem za vzdržnost javnega dolga omogočile znižanje dolga in ohranitev javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda (BDP).
Za podaljšanje znižanja javnega dolga bo potrebnih več naložbenih in reformnih zavez
Članice bodo nato pripravile načrte, ki bodo vključevali tudi določbe, kako bodo prilagodile oziroma znižale javni dolg. Obdobje prilagajanja bo predvidoma skladno s trajanjem načrta, torej bo trajalo štiri leta. Države pa bodo lahko predlagale podaljšanje tega obdobja za največ tri leta.
Če bodo želele daljše obdobje, bodo morale vključiti več naložbenih in reformnih zavez, je pojasnil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Tako imenovana pot prilagajanja oziroma zmanjševanja javnega dolga bo sicer temeljila na javnofinančnih odhodkih brez stroškov odplačevanja dolga.
Komisija bo nato načrte fiskalne politike ocenila. Pozitivno oceno bo podala, če bo načrt zagotavljal zmanjševanje dolga oziroma ohranitev na preudarni ravni, pa tudi ohranitev javnofinančnega primanjkljaja pod tremi odstotki BDP na srednji rok. Načrte pa bo moral potrditi tudi Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Bruselj bo spremljal izvajanje načrtov, pri čemer bodo morale članice vsako leto predložiti poročilo o napredku pri izvajanju. Izpolnjevanje načrtov bo zagotovljeno z okrepljenimi orodji.
Konkretne zakonodajne predloge bodo predstavii v prvem četrtletju 2023
Komisija v svojih usmeritvah za reformo ekonomskega upravljanja predlaga, da se postopek zaradi presežnega primanjkljaja, ki se sproži zaradi javnofinančnega primanjkljaja nad tremi odstotki BDP, ohrani takšen, kot je. Okrepiti pa želi postopek, ki se sproži, če javni dolg članice presega 60 odstotkov BDP. Obe merili sicer ostajata v veljavi, sta poudarila podpredsednik komisije in evropski komisar.
Gentiloni je pojasnil, da namerava komisija konkretne zakonodajne predloge za reformo ekonomskega upravljanja predstaviti v prvem četrtletju prihodnjega leta. Vendar pa je to močno odvisno od pogovorov med članicami, s katerimi se je Evropska komisija že doslej veliko posvetovala, je dejal.
